Članek
... imeti srce služabnika
Objavljeno Nov 21, 2016

Če hočeš postati gospodar,

moraš imeti srce služabnika.

(latinski pregovor)

-

Dodajam svojo misel ob tem:

Po moje tisti, ki ima srce služabnika, niti ne misli na to, kakšno srce ima, ne misli na to, da hoče gospodovati, pač pa enostavno z vsem srcem služi svojim "bratom" ... To, da na nek način "postane gospod", je pač nekakšna logična posledica dela, delovanja.

Težko bo človek zaradi želje, da bi gospodoval, ustvaril sam sebi dobro srce ;)

Pred kratkim je Abram nekje zapisal, da je danes vzgoja precenjena. Všeč mi je njegova misel.

Jaz njegovo misel razumem tako, da je pomembno, kakšni smo, kako živimo - in to mnogo bolj, kot se iti "teorijo vzgoje" ... Poleg tega je prav, da vzgajamo po tem, kar resnično spoznamo - ampak res pa pojdimo v globine samih sebe - in skušajmo začutiti. Po moje se je potrebno pogosto vprašati, kaj bi si želeli zase - in delujmo tako tudi do drugih. Predvsem si vsi želimo, da so drugi do nas prijazni, pošteni, iskreni ... Bodimo torej tudi mi taki!

Pa naj Abramovo misel postavim ob zgornji pregovor.

Vedno znova gre za to, kaj in kako živimo, kaj zares živimo - in ne gre toliko za namere, zahteve, pogoje, ne gre za teorijo, pač pa za resnično prakso, za to, kar v resnici delamo ... kako resnično živimo.

In v tej svoji resničnosti smo zgled, tak ali drugačen. Dober ali manj dober. Ali celo res slab.

Ampak s tem, kar resnično smo, vzgajamo, sooblikujemo družbo, našo stvarnost, odnose med nami, ustvarjamo družbeno klimo.

Biti služabnik svojim bližnjim ni nekaj slabega ... ni poniž/ev/anje samega sebe ... to je življenje iz ljubezni.