Zgodbo o Adamu in Evi imam zelo rada!
Ko jo otrokom pripovedujem, vedno znova poudarjam, da to ni znanstvena zgodba, pač pa zgodba o medčloveških odnosih in o človekovem odnosu do Boga in do narave.
Čeprav so otroci šele na začetku šolskih let, so vendar že marsikaj slišali. In so zelo vedoželjni! In bistrih glavic! Ko omenim Darwina in njegovo teorijo o nastanku sveta, vidim, da je kakšen že zvedel zanj. Potem se spomnim na to, kako je (naj bi??) v času mojega otroštva človek poletel na Luno, zdaj pa marsikdo dvomi o tem, da bi bilo to res! Znanstveniki marsikaj pogruntajo, vendar včasih kasneje ugotovimo, da tisto sploh ni res.Ali lažejo ali pa le ne vedo dovolj in napačno sklepajo.
Zgodba o Adamu in Evi pa ni znanstvena zgodba, je pač le preprosta zgodba o človeku in Bogu!
Delu otrok sem to zgodbo pripovedovala že lani, ampak ne o tem, kako je Bog naredil Adama iz zemlje in Evo in njegovega rebra, pa pomislim, zakaj pa ne, zakaj pa ne bi povedala letos zgodbo še natančneje. Poudarjam, da je tako zapisano v Svetem pismu, poudarjam, da je to človekov zapis tega, kar je spozna/va/l v svojem srcu, kar mu je v srce polagal Bog.
Ej, kako zanimivo je to, da jle Adama Bog oblikoval iz zemlje, kot otroci oblikujejo človečke iz gline! :)
No, in potem, da bi Adam ne bil tako sam (!!! slišite, moški, ki vam je odveč kdaj zgovorna žena, ženo vam je Bog podaril, da vi ne bi bili osamljeni!! :) ), je Bog ustvaril še Evo. Spomnil se je spet nekaj prav posebnega: Evo je naredil kar iz Adamovega rebra (hehe, in to v spanju!! Moški, kaj vse se vam dogaja, ko spite!! :)) ) Hmmm, kaj ni to že začetek kloniranja? ;) Eva je - izpopolnjen - Adam? ;)
No, in ko pripovedujem zgodbo, seveda tisto tapravo, malo potipam, koliko otroci o vsem tem že vedo! Vprašam: "Ali je kdo že slišal o tem, kako je Bog naredil Evo?"
In dobim odgovor: "Evo je Bog naredil iz ... bedrca!"
Tako, moški, zdaj pa veste! :)
Z otroki potem razmišljamo o tem, da smo moški in ženske tesno povezani, da to o rebru lahko pomeni to, da so mamice in očetje eno, da se držijo skupaj, kot je rebro del telesa.
No, potem pa nadaljevanje zgodbe. Tisto, ko imata Adam in Eva na razpolago vse. Vsa prostranstva raja, vse najlepše, ve, kar želita ... No, ne vsega. Ampak na to ju pravzaprav spomni šele kača ... Skušnjavec.
"Ej, a vama res Bog ne dovoli ...?"
Če sto stvari lahko počnem, ponavadi nisem pozoren, pozorna na to, če ene pa ne smem ... Ampak skušnajva je tu. "Ali res...???"
Potem Bog ni dober! Omejuje me. Postavil mi je meje.
Ne smeš!!
Le zakaj ne?
Umrl boš!
Kaj je to: smrt?
Kaj pa če nama Bog res ne privošči vsega dobrega?
Poskusim ...
Spoznam, da sem nag ... Naga ...
Otroci dobro vedo, kako začutijo ob kakšnih neumnostih, ki jih naredijo, da bi se skrili ... Da jih mamica ne našla ... da jih nihče ne bi našel. Vedo, kaj je "biti nag".
Ampak pred Bogom se nihče ne more skriti!!
Adam in Eva sta raj izgubila, sama sta šla iz njega ... kajti če prekršiš pomembna pravila, sam sebe vržeš ven iz raja, ven iz nebes. Ni potrebno, da te Bog napodi ... Sami smo tisti, ki se vržemo ven ... v raju ne moremo več biti. Potem oblačimo "kože", si nadevamo maske, da nas ne bi prepoznali ... da ne bi drugi videli našega greha ... Skrivamo temo v srcu ... Ovešamo se z nakitom, lepimi cunjami, lepimi besedami ... Znotraj pa ostaja žalost ... tema ...
A Bog človeka kljub vsemu ne zapusti ...
V resnici je človek zapustil Boga ...
Človek v svoji svobodi, ki je - žal - marsikdaj ne zna živeti ...
Si dela škodo ... dela škodo drugim ... v strahu za izgubo svobode ...
A Bog človeka kljub vsemu ne zapusti ...
Obljubi Odrešenika ...
Odrešenik se rodi ...
Ljudje pa imamo svobodo, Odrešenika sprejmemo ali pa ne ...
Blišč božiča še ne pomeni, da je svetlo v srcu ...
No, delčki teh misli se rojevajo tudi v pogovorih z otroki, drugi pa se rojevajo "na samem, na skrivnem" ...
Za popestritev razmišljanja pa še slikca, ki je pa otrokom ne pokažem :)
http://www.publishwall.si/solzemlje/post/94135/adama-in-eve-v-resnici-sploh-ni-bilo
http://www.publishwall.si/solzemlje/post/110571/adam-je-kriv
Dec 23, 2016