Kakšen ima rad bolečino ... vsaj ve, da živi ... Hudo je, če ima rad tujo bolečino ... Sama bi rada manj trpela ... no, bi trpela več, če bi lahko prevzela določeno trpljenje za drugo osebo nase ... Vem tudi, da huda stalna bolečina otopi ... Lahko otopi dušo ... (h komentarju 7)

Anka! <3

Janez, in ob tem, ob tem nakupih - se človek tudi sprašuje o revnih otrocih ... No, tisti starši morda pač niso opazni in njihovi otroci tudi ne. Kam spravit ja ... O tem s ejaz pri verouku kar dosti pogovarjam z otroki. Jim skušam prikazati to, kaj resnično potrebujejo. Kajti oči so pogosto velike ... Kar ej normalno. Vse dobro tebi!

<3

Oh, ja. Danes je božič čisto izgubil pomen.... Ljudje se pogovarjajo o nakupih, darilih, prenajedanju, .... bistva pa skoraj ni slišati. Isto o Miklavžu. Sem šel letos na 5.12. (pred Miklavžem) v Leclerk, po eno malenokost, ne vem več kaj. Na vseh blagajnah je bila vrsta najmanj 10 ljudi, skoraj vsi so imeli v rokah ogromne škatle z igračami! OMG sem rekel. Če drugega ne, kam vse to ti ljudje spravijo doma? :)

Janez, pri nas pravzaprav ni bilo nič posebnega z božičem, imeli smo le skromne papirnate jaslice (ampak meni so se zdele nebeško lepe) in nič dreveščka in nobenih lučk in okraskov. Ampak imela sem sanje ... bila sem otrok z velikim srcem. Zdaj pa ... Miklavž je bil tudi tako skromen, da sem razmišljala, če je ena druga deklica res tako bolj pridna od mene, da je dobila veliko darilo ... Ja, to, da otrok vidi bogastvo drugega in mu nihče vsaj malo ne pojasni vsega tega, je lahko kar zelo boleče. Sploh pa ... morda bi bilo prav, da bi splošno veljalo, da je Miklavž "patron", ki nas vse vabi k dobrodelnosti, ne pa, v imenu katerega so razna pretiravanja in še kaj več ...

Spomnim se božičev, ko sem bil še majhen :), pa Miklavž, ki je prišel z veliiikimi starimi sanmi in se ponoči priplazil do kuhinje, kjer smo skrbno nastavili posode, da je kaj prinesel. Prej pa smo bili seveda zelooo pridni :)