Opazim, da se dve deklici potiho prepirata, medtem ko otrokom pregledujem zvezke.

Povprašam, za kaj gre.

"Ana, ona je rekla grdo besedo!" pravi ena deklica, druga se v zadregi smeje.

Grda beseda? Ponavadi pravim, da grdih besed ne bomo ponavljali, da naj sami pri sebi ocenijo, ali je beseda res grda, rečem tudi to, da so nekatere besede "grde" le včasih, odvisno od "konteksta". Tako svetujem, četudi včasih ne vem, za katero besedo pravzaprav gre, ampak tokrat bi si ob tej deklici nikakor ne mogla misliti, da je res rekla kaj grdega.

Pa rečem: "Grda? A je zelo grda?" V zadregi se smehlja.

"Pa povej!"

No, in deklica pove, kaj je prej rekla: "Prdnla sem!" :)

Nasmehnem se.

"No, in kaj je zdaj grdo," vprašam obe deklici, "to, kar si naredila, ali to, da si povedala?"

Druga deklica reče: "V cerkvi se tega ne sme delati!"

Z nasmehom in premislekom rečem: "Pravzaprav zdajle nismo v cerkvi ..." Gledam "strogo" deklico, zanima me, kaj bo rekla.

"Aha," pomisli.

Ena tretja se oglasi: "Niti v cirkusu." :D (Pred leti se je zgodilo, ko sem vprašala otroke, če so že bili kdaj v cerkvi, da mi je eden rekel: "Jaz sem tudi že bil v cirkusu!")

"... no, ne bi smela tega reči ..." neodločno izjavi prva deklica ...

Iz vsega tega, kar otroci povedo, sledijo te misli, ki jih počasi ubesedujem:

Telo nam je ustvaril Bog. Torej nismo krivi, če kdaj ne gre drugače, kot da "prdnemo". Prdci niso greh. Ampak vljuden čovek malo pazi, kje kaj naredi, namerno ne "spušča plinov" drugim pod nos ... In to velja za kjerkoli, ne le v cerkvi. O "hinavskih" pa (tokrat) ne izgubljam besed.

"Uf, smrdi," veselo reče tista, ki je "začela".

Potem mirno nadaljujemo s temo te ure.

Za zaključek vic, ki ga poznajo gluhi:

- Zakaj prdec smrdi?

- Da imajo še gluhi kaj od njega!

:D

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/164674/rekla-si-grdo-besedo

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/104692/pokazati-sredinec