Otrokom delim vloge, danes bomo krstili dojenčka (mojega, bil je sicer že večkrat krščen, je pa seveda človek lahko krščen samo enkrat ;) ). Eden od otrok bo župnik, potem potrebujemo očija in mamico, pa enega ali dva botra, eden od otrok se javi, da bo kuža. Povem mu, da kar naj bo, samo naj ne laja, saj v cerkvi se ne laja, predvsem pa zato, da ne bo motil krsta.

No, in potem, ko zares začnemo, pomešam dva fantka, tistega, ki je župnik, in tistega, ki je oči. In tako se zgodi, da župniku rečem: "No, daj, oči, pomagaj mamici ..."

Deček pravi: "Ne morem biti oči, ko sem pa že svetnik!"

Hitro ugotovim, v čem je problem! Pomešal je dve besedi, ki mu pač nista tako zelo znani - duhovnik (župnik) in svetnik :) (Dragi duhovniki, kajne, ko bi bilo to tako enostavno!)

Hitro uredimo, da sta zasedeni vlogi tako, kot smo se zmenili ...

In potem župnik krsti dojenčka. Vodo bi sicer raje popil ... :) V eni drugi skupini pa skuša župnik napojiti dojenčka :) Tako je to. In ko gre boter prižgat krstno svečo, s ključi ukreše ogenj. No, skoraj :)

In veste, kakšna imena so "mamice" in "očiji" izbrali za svojega otroka?

Franci, Lojzek, Jakec.

Nihče pa ni preverjal, ali je moj dojenček fantek ali punčka. Pred nekaj leti se je zgodilo, da smo fantka krstili na punčko :)