Otroci takoj ob prihodu pripovedujejo o tem, kako so se v šoli skregali. Zakaj? Zaradi igluja, ki ga je nekdo naredil, pa ga je drug podrl, pa tretji pravi, da ga je naredil on ... skratka, eni pravijo, da je iglu od tistega, ki ga je prvi naredil, četudi je bil potem podrt, drugi pravijo, da je iglu na mestu, kjer ga je nekdo drug postavil, od tega drugega, čeprav je bil prvotno tam nek drug iglu ... No, Ana, pa zdaj razsodi! Otroške oči so zazrte vame.

Pripovedujem: "Lani ali morda še leto prej je moj sin postavil hišico iz snega, trdne snežne stene, za streho je nekje našel deske ... skratka, bilo je močno in lepo. Potem je šel domov na kosilo, a ko se je vrnil, je bila snežna hiša podrta. V snegu je videl stopinje, celo zdelo se mu je, kdo je to naredil. Sin je bil zelo žalosten.

Potem zvečer sem gledala skozi okno in gledala tja čez glavno cesto, in nekaj opazila! Zdelo se mi je, da je iglu!

S sinom sva pohitela ven! Res je bil iglu!

Velik iglu!!

Sin se je hitro vrgel na vse štiri in se splazil noter. Iglu je bil dolg in je imel na drugi strani izhod!

Sin je bil vesel, oba sva bila vesela!

Dobre volje sva se potem vračala domov, hvaležna tistemu, ki je iglu postavil!

Tako je to, da ni vedno najbolj pomembno to, kdo kaj naredi, pač pa, da služi temu, da nam je vsem lepo!"

Ena od deklic, ki je sicer soudeležena v prepiru v zvezi z iglujem, me široko odprtih oči vpraša:

"Ja, Ana, zakaj nam pa tega nisi lani povedala??"

Sliši se, kot da tega prepira sploh ne bi bilo, če bi jim jaz sinovo prigodo povedala lani!

"Ja, saj vam ne morem vsega povedati," se posmejem.

Potem se otroci pomenijo med seboj in po verouku oznanijo staršem, da bodo drugi dan delali iglu skupaj - in se skupaj imeli lepo!

---

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/119235/iglu

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/117066/zalosten-decek