Nosečnica joka: "Nočem še roditi, nisem še pripravljena!" Delček, ki je v kaj vem katerem filmu na TV. Ta tematika je meni zelo blizu, prav tako tudi zdravniške teme, in potem sledim zgodbi te nosečnice. Tudi jaz ponavadi nisem bila pripravljena na porod, tako da se mi ne zdi nič nenavadnega, če še katera ni ... Zdravnik, ki dela s to porodnico, prosi drugo zdravnico za pomoč - prosi jo, da s porodnico spregovori kot mama!

Zdravnica ji pove osebno izkušnjo, poudari, da je pomembno, da zdaj takoj rodi, ker bo sicer nevarno za njeno življenje - in kaj bosta potem njena fantka brez nje! Bolje, da so otroci brez bogatih počitnic, kot da so brez mame!

Nisem še čisto razumela, zakaj gre, potem se mi je pa le posvetilo!

Nadomestno materinstvo!

Ta mamica je bila v nevarnosti za svoje življenje, pa ni hotela še roditi, ker še ni bil rok poroda. Morda je bilo kaj takega tudi v njeni pogodbi z "najemnikoma njenega trebuha"? Tega ne vem, saj sem ujela le par delčkov filma.

Vsekakor je zdravnica porodnico prepričala, da mora takoj roditi in potem sledi porod. Carski rez. Rodi se deklica, nedonošenka sicer, na začetku z bradikardijo (upočasnjemi srčnim utripom), a je kmalu vse v redu.

Pokažejo jo materi, a mati je noče pogledati. "Odnesite jo!" prosi. Pravzaprav sem šele tedaj doumela, kaj je pomenilo tisto s počitnicami za njena otroka. Mogoče je ta revna mama sanjala, da bo lahko poslala svoja fantka na lepe počitnice. Vem, kako je to, ko si marsikdo ne more privoščiti počitnic, kot bi si jih želel.

In zdaj ta uboga ženska ne upa, noče pogledati otroka, ki ga je rodila. Mogoče, verjetno je zanjo lažje tako ...

Deklico odnesejo.

Potem pride ženska, izkaže se, da je od agencije za posvojitve ali kakor se že temu reče.

Pove, da je prišlo do težave: posvojitelja ne želita posvojiti deklice - ker je nedonošena.

Zdravstvena delavka, ki skrbi za novorjoneko, je zgrožena in ženski vrže pod nos, da ona kupčuje z ljudmi!

Kar je navsezadnje res ... Ta, ki dela z novorojenko, pravi, da nedonošenka potrebuje le še več ljubezni, kot bi je sicer ...

Res:

Le zakaj navsezadnje imamo otroke? A ne zato, da bi jih ljubili? Zato, da bi jim dali najlepše v življenju? Posvaja morda kdo otroka iz čiste preračunljivosti?? Zato, da "ima" otroka. Da se pohvali z njim? Da se dokaže "sposobnega"?

Nikakor mi ne gre v glavo, da ljubezen do otroka kar izgine, če z njim ni vse v redu ... v redu po nekih določenih trdih, mrzlih merilih.

Navsezadnje je ta otrok verjetno "nastal" prav iz spolnih celic "posvojiteljev", ki potem to nista hotela več biti ... ali pa vsaj iz spolne celice enega od njiju .... Pa tudi če ni ... spočet je bil zanju ...

Ali ni ljubezen nekaj tako širokega, vseobsegajočega, da zaobjame vse v svoj objem ... ?

Zato imajo mnogi starši radi svoje otroke, četudi se rodijo "prizadeti" na tak ali drugačen način ali če zbolijo kasneje.

In so tudi nekateri posvojitelji, ki res s srcem sprejmejo tuje otroke in jih ljubijo, pa četudi ti niso zdravi in "popolni". Poznam take starše in sem hvaležna zanje ...

Ljubezen je tista, ki dela svet lep.