Članek
Objavljeno Mar 16, 2017
Včeraj sem tako hitela, joj, samo dobre pol ure je še do verouka!
Zmečem stvari v torbo, dobro pogledam, da vzamem s seboj prave liste (ko sem ravno križanko delala za drugarčke), med potjo na kolesu preverjam, ali imam čas iti v knjižnico printat ali ne ... Ma nič, moram, samo upam, da ne bo vrste pred printboxom. Pa da ne bo zmanjkalo barve!
Nestrpno čakam, da bo gospod pred mano končno pospravil svoje stvari ... ampak kljub mladosti se mu res nič ne mudi.
No, na vrsti sem. Vtipkam mejl in geslo, printam že pripravljene stvari (za prvošolce), skeniram in printam za drugarčke, tečem na kolo, šibam do cerkve. Si oddahnem, ko še nikogar ni. Preverim, če je zvonik z učilnicami še zaklenjen. Je! Torej me res ni nihče še čakal! In tudi patra še ni, dober znak! :)
Potem pa lahko grem še pogledat, kako rastejo tulipani in narcise, ki smo jih lani sadili pri verouku! O, tudi naš grmiček zeleni, grmiček, ki smo ga tudi posadili pri verouku!
(Takole je cvetelo lani! Tulipane so posadili drugarčki! Narcise prvčki.)
Tečem nazaj do zvonika. Nikogar še ni. Ampak zdaj je že ura štiri! No, že prav. Bodo že prišli! Odklenem vhod in pohitim v svojo učilnico. Odklenem vrata in odložim torbo.
Pogledam na uro ... ura je tri!
Ooo, kako je lepo, ko imam naenkrat še celo uro časa, preden se začne verouk!
Podarjena ura! :)
.....
Za dobro voljo pa še iz svetega pisma enega od mojih učencev:
Blagor "tistim" v srcu! :) (Naj bi bilo: čistim v srcu!)
Ana Galilejska - namesto Kana Galilejska :)
Mar 16, 2017
