... toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti,
je rekel nek človek svetal.
za to misel, za to vsebino, za to toplino -
verjamem, da je iz čistega srca -
se pripognem mu do tal.
tudi jaz čutim, kako čutim, da je sveto,
po čemer z vsem srcem se oziram,
za kar živim ... in umiram.
in vem, da v polnosti živim samo,
ko dopuščam, da gorim, trpim,
hrepenim,
ko svoje srce odstiram,
čeprav ne vem, kaj me čaka,
ni bistveno vedeti, bistveno je živeti.
nisem popolna, revna sem, uboga,
če mislim, da sem že vse, kar morem, dosegla,
potem obstanem, zastajam, stagniram,
smisel, ki vleče me naprej, v sebi zatiram.
delam, diham, živim,
a ne izkaže se vedno za dobro moje delo,
toda tako sem zmogla in tako sem spoznala.
kar sem imela, sem lahko dala.
drugega ne.
in čeprav mi je velikokrat težko,
vem,
da če bi še enkrat začenjala
nek del svoje poti,
bi delala prav tako, kot sem.
žal mi je, da sem izgubila nekatere ljudi,
a nisem izgubila mirne vesti.
za kar sem umrl,
bi hotel še enkrat umreti ...
----
Verz v poševnem tisku je Kajuhov.
Copyright © 2010 Odsrcadosrca
---
Pri iskanju kakšnih stvari včasih kaj najdem :) Npr. tole, kar zdaj tukaj objavljam.
Ampak, vidim, da kakšne stvari zdaj nekoliko drugače vidim. Z veseljem bi se odrekla kakšnim preizkušnjam. ;)
Mar 23, 2017
