Ni vse ljubezen, kar se pod to besedo "prodaja", marsikaj je to celo zloraba ljubezni.

Ampak mnogokrat se srečamo s čisto ljubeznijo. Tisto, ki tako zavibrira kot tele misli:

Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.
Ljubezen nikoli ne mine. (Iz pisma apostola Pavla Korinčanom)

Tako ljubezen spoznavam tudi skozi zgodbe ljudi, ki sprejmejo in sprejemajo otroke. Skozi zgodbe ljudi, ki se veselijo otroka, četudi je mogoče nenačrtovan, četudi je zrušil kakšna človeška pričakovanja. Še posebej pa spoštujem ljudi, ki sprejemajo lastnega "posebnega" otroka ali celo tujega ... in ga res ljubijo - ta otrok potem seveda ni več tuj, pač pa njihov!

Precej od blizu poznam več takih posebnih otrok, ljubljeni so!

Tukaj je pa zgodba iz medijev:

Allison in Josh sta po treh svojih otrocih enega posvojila, nakar se jima je rodil še en otrok. Potem so jima vnaprej ponudili v posvojitev še ne rojenega otroka, ki ga biološki starši ne želijo obdržati, in onadva sta bila za! A med dolgo vožnjo v kraj, kjer se je otrok rojeval, sta zvedela, da gre za dva otroka, za dvojčka. Onadva sta spet rekla "da". Ob rojstvu dvojčkov sta se veselila zdravega dečka in trepetala za bolno dvojčico, ob rojstvu je utrpela poškodbe možganov in se je v inkubatorju borila za življenje.

Allison in Joshu so rekli, da lahko sprejmeta samo zdravega otroka, ampak onadva sta rekla "da" tudi bolni novorojenki. "Ona je najina hči!"

Deklica je ozdravela, gotovo tudi zaradi podpore svoje družine - tri tedne so ostali z njo, jo crkljali, ji peli, trepetali zanjo in molili.

Po 44 dneh je deklica po imenu Ava Leigh lahko končno šla domov k svoji novi družini.

Ava je resnično posebna deklica, je simbol ljubezni in neverjetne borke.

»Zavedamo se, da se bo morda njeno življenje zaradi poškodb možganov končalo prej, kot bi si želeli, toda to je naša Ava. Nudili ji bomo vso ljubezen in podporo, ki jo premoremo!«

Vau! Ljubezen, ki vlada v tej družini, je resnično neverjetna.

Moč, ki jo črpajo iz nje, pa hrani vse družinske člane ne glede na to, kakšne barve kože so in s kakšnimi zdravstvenimi težavami se soočajo.

Ko sem pogledala še družinske fotografije, sem ugotovila, da je mala Ava umrla. Stara pol leta. 

Sprejeli so jo v ljubezni, živela je v ljubezni!

Ne vemo, koliko dni nam bo danih, za nikogar od nas tega ne vemo.

Pomembno je, da te dni napolnimo z ljubeznijo! Z življenjem samim!

-----

Zgodbo sem prebrala tu.