Pred kratkim sem naletela na prisrčen film, ki lahko marsikomu kaj dobrega pove! Sploh pa nam, "utečenim" zakoncem :)

Lahko ostanemo predvsem pri filmski zgodbi in se ob njej tudi prisrčno nasmejimo. Nasmejimo ob prizorih, ko je jasno, da se imata Kay in Arnold rada, pa vendar se nekako ne upata več dotakniti drug drugega. Kot da so dotiki samo stvar preteklosti ... stvar mladih let. Stvar svežih zaljubljencev ... Rada se imata, ampak ob raznih reakcijah enega ali drugega sta postala taka, kot sta zdaj, po 31 letih zakona. Kay spravi sebe in svojega moža na neke terapevtske pogovore in pogovori v troje se dotikajo tudi občutljivih področij, tako o odnosu med njima, o njunih telesnih dotikih, o spolnih odnosih in podobno, in večkrat jima postane prav nerodno. Večkrat se tudi vsedeta na najbolj oddaljena konca kavča ... Potem skušata obuditi spomine na nekoč, prav želita si biti "skupaj", a vedno kaj pride vmes in jima "ne uspe" biti kot nekoč. Kljub temu, da se imata rada.

Ali pa gremo ob tem filmu dlje in globlje.

Ali je nujno, da postane čez leta, desetletja v zvezi tako, da ne vesta dobro, kaj bi počela drug z drugim? Zakaj je tako težko izraziti svoje resnične želje, svoja resnična pričakovanja?

Zakaj nas tako zaznamujejo kakšni spomini, taki in drugačni?

Kaj lahko pomeni enemu ali drugemu, če ima njegov dragi, njegova draga zaprte oči, ko se ljubita! Njej, Kay, pomenijo njegove zaprte oči, da ga ona ne privlači! Pa ko bi lahko isto pomenilo čisto nekaj drugega. Recimo, da z zaprtimi očmi čutimo bolj scelega. Recimo :)

Rada se spomnim ene svoje prijateljice, katere mož je nekaj let po njuni poroki izjavil: "Še nikoli mi ni bilo tako lepo, kot od kar sem poročen!" In še večkrat sem jima zastavila to vprašanje - in vedno dobila isti odgovor! "Ali še velja tisto, kar je takrat rekel ...?" "Ja, velja!"

Gre za to, kaj in koliko tistega najlepšega vnašamo v svoj zakon ... v odnos s svojim najljubšim človekom.

Koliko ga slišim, vidim, čutim? Koliko čutim z njim ...?

Telesnost izraža najino naklonjenost .. ali pa je navada, rutina ...in nekaterim dogčas ... ker potrebujejo adrenalin ..., kaj, kar jim požene kri po žilah ...?

Ali znava izraziti svoja čustva, svoja hrepenenja ...?

Midva z "mojim" sva poročena 33 let. Kako močno vidim to, kaj vse je dano človeku v toliko letih. Predvsem se zavedam, kako močno sta povezana človeka (sva), ki toliko let živita skupaj (živiva), povezana v dobrem in hudem. Mislim, da ni mogoče nadomestiti žene z eno drugo ... niti moža z enim drugim. Pa čeprav je včasih težko s "svojim".

Enostavno počasi z leti vstopiva drug v drugega tako na globoko, da ni mogoče kar na lahek način uničiti teh vezi. Poznava se tako globoko in tako zares, da bi v bistvu samo izgubljala, če bi šla narazen.

Vem pa tudi, da je nujno negovati odnose ... Nujno. Tako kot je nujno vsak dan skrbeti za vrt, da je lep in cvetoč in dišeč ...

http://www.kolosej.si/filmi/film/kako-zaciniti-zakon/

http://siol.net/trendi/film/ocena-filma-kako-zaciniti-zakon-70110