Ob razmišljanju ob tem sem pomislila na to, kar mi večkrat pride na misel: Ni tako hudo biti reven, če smo sicer ljudje v ljubeznivih odnosih med seboj. Najhujša revščina ej tista, ko je človek oropan čutenja, resničnih čustev, ko le-ta izraža čisto drugače, kot se resnična izražajo - resničnih svojih pa ne zna niti prebrati, začutiti, spoznati. Tako sem čutila ob avtobiografski knjigi pobeglega iz taborišča v Severni Koreji. Tam niso smeli čutiti nobenih čustev ljubezni do svoje družine. Vse, kar smo čutili, sta bila strah in borba za hrano in preživetje. http://www.publishwall.si/solzemlje/post/90728/blaine-harden-pobeg-iz-taborisca-14-1-del

Ika, se strinjam! Slabih stvari ne moremo pokriti, skriti, prikriti, omalovaževati, ampak nas pa vendar naj grejejo dobre novice! <3 Lep dan ti želim!

Zarja, in vendar MORA biti upanje, da bo bolje! Če ni upanja, je težko živeti. Hkrati smo pa kljub vsemu dolžni delati tako, kot spoznavamo, da je prav. Sicer pa, po moje, gre dogajanje v družbi v valovih, gor in dol. Morda smo zdaj v slabših časih ... kaj pa vem. Mislim, da imam srečo in blagoslov, da sem sama pretežno med dobrimi ljudmi.

Azra, ZimZelen, hvala za ozemljitev mojih besed. :) V resnici sem napisala nekoliko butaste besede :) Recimo, da sem želela reči, da nekateri v osnovi skušamo živeti pošteno. Tako, da ne prinašamo okrog drugih ljudi. Kakšen pa, žal, uživa v tem, da goljufa. Vsaj tako je videti. Še to je, da kakšen brezobzirno vzame drugemu in zraven nič ne misli, kakšnemu ej pa mogoče prinašanej okrog nekaj najpomembnejšega, adrenalinskega, nekaj, kar mu pokaže, da je živ. Res je tudi, da imamo včasih tako butatste predpise in zakone, da človek včasih dela proti svoji vesti, če se jih drži. Včasih smo radi omenjali zdravo kmečko pamet. Kaj to pomeni? Saj nisme nikoli razmišljala, kaj pravzaprav pomeni ta izraz, mislila pa bi si, da to, da se "zdrav" kmet zaveda osnovnih naravnih zakonov in v skladu s tem živi. Če pomladi ne bo pripravil njive in posejal, ne bo pozno poleti ali jeseni pobiral pridelka. In če pride vihar, ki mu del pridelka uniči ali pa če je len in ne naredi toiko, kot naj bi, je naravna logika ta, da bo imel manjši priudelek in da naj bo skromnejši pri svojih obrokih. Bo pa mimogrede leto okrog in nove možnosti ... Tako, ne morem se hvalitit s svojo poštenostjo. Res je, da en otrok, ki ga od malega učijo lopovščin, sploh ne more misliti, da tako ni prav - dokler ga kakšen udarec ne strezni. Tudi zgodbica o lopovu, ki so ga dali pred vislice, da ga obesijo, je možna. Lopov kot zadnjo željo izrazi, da bi še enkrat videl svojo mamo - in on ji odgrizne nos. Češ: Ko sme ukradel prvo šivanko, me nisi ustavila. Spodbudila si me, naj še kradem ... Res, kako zrasti v odgovorno zreo osebo ...? Hehe, bodimo dobri vzgojitelji :)

Ana. Vedno se odpirajo nove teme in se v marsičem strinjam s teboj. Glede slabih novic pa .... ne nisem zagovornik, da naj se ne govorijo... žal prevladujejo. In ... zato se še vedno veselim dobrih novic ... Lepo nedeljo želim :)

Lepa zgodba. Žal pa je ta družba zašla iz poti poštenosti,skrb do drugega je izpuhtela, ljudi nič ne povezuje ta družba je na poti materializma in dna. Duhovost ni , prazne posode (telesa) tavajo po svetu. Nekjer ne vidiš kolektivnega duha šele takrat ko bo družba pričela kolektivno razmišljat se bodo povrnile vrednote ki so jih imela naši predniki . Sedanjost je jabolko ki gnije od znotraj navzven ! lp :)

Kaj, če je poštenost, prinesti okrog (kot se lepo reče:) nekoga na neboleč način in ti je zato, celo hvaležen. Imam občutek, da se nam to kar naprej dogaja. Včasih se tega prepozno zavemo in se potem, pomembno trepljamo po čelu :-))

Ika, še nekaj o/b slabih novicah: Gre tudi za to, KAKO jih podamo. Mene moti grd način. Tisti, ki ni en toliko stvaren in objektiven. Tisti, ki v slabem pritiska na čustva. Tisti, ki predvsem kaže s prstom: Poglej ga! Tisti, ki zvrača krivdo vedno znova na druge ... O slabem je pač tudi potrebno govoriti - v upanju, da bomo znali zaživeti drugače, bolje ...

Azra, in vendar je poštenost. Ti si poštena. Posamezniki smo. Sicer sem se v prispevku bolj ali manj osredotočila le na poštenost glede (manjših!?) materialnih stvari. Težko bi pa v življenju rekli, saj gre samo za malenkost, in bi nekomu nekaj vzeli, se pa strogo držali pri večjih stvareh, da si jih ne bi prisvajali. Spomnim se, ko je nek duhovnik rekel, kako smo navajeni, kaj pomeni zapoved: Ne kradi - hkrati pa marsikdo sploh en pomisli, da mogoče krade kakšne vsebine po internetu. Tudi delčke magisterijev ;) :P Sicer pa ... ko je na nek način vse znano, kako bo potem človek nekaj novega pogruntal!? Meni se zdi prav grozno vse to z izumljanjem - ko morajo izumljati nove stvari, da končajo študij, pa nimajo kaj izumiti in pišejo včasih tako čudne stvari, da .... No, bom tiho. :) Bolj si pošten ... bolj neumen izpadeš? Po moje ne. Res je pa, da se pošten biti včasih prav nič ne izplača ... A vendar se samo to izplača. Če si pošten/a, imaš mirno vest. In to velja, to pomeni! Je pa potrebno - ob butastih predpisih, ki ponekod so - vedeti, kaj sploh je biti pošten!!

Ika, o, ti si pa odprla še nekaj vidikov! Super! Res: kaj je sploh strpnost! Marsikdaj to pravzaprav ni ... je bolj lenoba, da bi se z nekom, nečim ukvarjali. Sprejemanje, da tako pač je - ker drugače ne gre - ampak všeč nam pa ni ... Ne sprejemam, da je prav ... Sprjemem pač, da tako je. V resnici v živem svetu čiste strpnosti ni mogoče imeti - in prav je tako. Poštenje. Slabe novice ... Sin mi je rekel, da se spominja, kako je nekaj doma naredil (morda pomil posodo), sem mu takoj naložila novo delo - ne se pa malo ustavila ob narejenem, ga kaj bolj pohvalila ali kaj podobnega. Tako nekako je verjetno v medijih. Gotovo je mnogo stvari, ki bi jih lahko pohvalili, ampak zapisati, povedati je vendar potrebno vse slabe novice. Kolikor jaz povem slabe, jih zato, da bi se moji poslušalci bolj pazili - ko bodo zdaj vedeli, da se je zgodilo tudi to ... Kaj vse se zgodi. Nesreča nikoli ne počiva. No, in ker ne počiva, ker moramo biti vedno pozorni, budni, opozarjam, na kašne vse načine se je kaj zgodilo - in rdeča nit je vedno: Pazi!! Bodi previden ... na cesti, v prometu, ponoči zunaj, na zabavah, v gorah .... Tako nekako. Tiste novice z lepimi vsebinami pa so čisto nekaj drugega! Te so za veselje, vzpodbudo ... da se dotaknejo srca na tisti svetel, pozitiven način! Da prinašajo svetlobo, upanje, vero v vrednost življenja! Bolečina. Pove, da je nekaj narobe. Opozarja. Možna je tudi namišljena. Lahko boli duša, čuti pa telo (zato recimo boli želodec, ko nas kaj močno skrbi). Bolečina družbe. V sočutju do drugega. Napis na majici: Če ne bi bilo teme, ne bi videla zvezd. <3 <3 Ja! Brez bolečine, teme, hudega ... lepot mnogokrat sploh ne vidimo, spoznamo, začutimo.

Ana :) beseda oživlja in združuje. Se strinjam. Glede strpnosti imam zadržke. Sama beseda strpnost ima toliko razpona in ima strp.. (n - ost). Torej strpamo in se lahko zakrijemo. Govorimo, da smo strpni a imamo svoje misli in merila. Enkrat smo strpni naslednjič nismo. In nihče ni strpen do vseh in vsakogar. Vem ... sem spet malo zakomplicirala. Poštenje. Jaz verjamem, da je še poštenje in, da mora prevladovati. Sicer pa je malo novic o poštenju. Koliko novic vsak dan in informacij samih negativnih, da človek misli, da ni več dobrih in poštenih ljudi. Ni tako... mar ne? Sicer vsak pri sebi ve, da imamo okrog sebe ljudi oz. povej s kom se družiš in to pove marsikaj... Bolečina. Bolečina pove, da je nekaj narobe. Torej nas opozarja. Posplošujem. Vem, da boš razumela. Končujem z mislijo.. prebrala na majici...neko dekle je nosilo majico z napisom: če ne bi bilo teme ne bi videla zvezd.