proti večeru
s širokimi zamahi
posejem ajdo
rodovitno polje - vir
neusahljivega upanja
---------------
nekega dne
sem posejala ajdo -
ptički na gostiji
(Fotografija s spleta.)
Letos sem na vrtu začela delati z veliko zamudo, prej enostavno nisem mogla.
No, ko sem v avgustu pripravila še košček zemlje "za novo živjenje", sem v trgovini opazila vrečko semen ajde! Ajda! Spomini na otroštvo! Saj ajde nismo skoraj nikoli sejali, ampak parkrat smo pa jo. (Sejali smo pa v tistih časih ječmen, pšenico, oves, večkrat tudi proso.)
Tako sem se zdaj v trenutku odločila, da posejem ajdo. In sem jo. Moja njiva ajde je sicer velika le dva kvadratna metra. Tudi prav :)
Ampak čez dan ali dva sem našla na svoji njivi množico ptičkov, cela jata je zletela, ko sem prišla blizu. Gotovo jim je ajda še in še teknila.
Ej, ptički, tako se pa nismo zmenili! Vsepovsod imate polno hrane! No, pri nas se krasno počutijo, to vem. Kamorkoli grem, že sfrlijo :) In proti jutru mi ne dajo spati, ko tako hitijo na svojo požrtijo :)
No, šla sem še po eno vrečko ajde. Dobila zadnjo! :) Jo posejala. In tokrat svojo njivo pokrila s kopreno. Čez en teden je bila ajda že skoraj velika :) Zdaj se ajda nastavlja soncu in dežju, gotovo cveti ... jaz pa nimam možnosti, da jo vidim. Zato poiščem eno sllikco na spletu. :)
Aug 22, 2017
