Članek
Čarobni ključ, ki odpre vrata do modrosti
Objavljeno Jan 06, 2018

Peter Wust, nekdanji profesor filozofije na univerzi v Muenstru, je zapisal:


"Če bi me zdaj, ko dokončno odhajam, vprašali, ali poznam čarobni ključ, ki lahko odpre zadnja vrata do modrosti, bi vam odgovoril:

Seveda! Ta čarobni ključ ni razmišljanje, kakor bi morda lahko pričakovali od filozofa - ta ključ je MOLITEV. Molitev kot skrajna predanost nas utiša, pomiri, nas napravi kot otroke, stvarne.
Zame raste človek v tej meri vedno globlje v prostor človečnosti (ne humanizma), kolikor je sposoben moliti; pri tem mislim samo na resnično molitev. Za molitev je značilna skrajna "humilitas", ponižnost duha. Največje reči, ki obstajajo, so podarjene edinole duhovom, ki molijo. Moliti pa se najbolje naučimo v trpljenju ... "

Tu je del razprave h komu ali čemu moliti? http://www.publishwall.si/vladislav.stres/post/464494/o-dusi-umu-in-bogu

Dobro jutro https://youtu.be/10mMDtpfcQM

Zimzelen, kako lepo!! Hvala ti! <3 Spomin na stare čase! To pesem smo prepevali, pa je že dolgo nisem slišala!

VinKos, iščimo tisto, kar nas lahko "očisti vsega nenujnega" - namig na kom. 5. <3

ZimZelen, praviš: "Tisti, ki so res predani in sposobni "moliti" (komunicirati:) k Bogu so že odrešeni." V tistem trenutku, času bivanja so - mislim - odrešeni. A potem, naslednji trenutek, naslednji dan, naslednji teden ... je nov dan, novi časi, nove preizkušnje, novi izzivi. Četudi smo ta trenutek čisto predani Bogu, ne pomeni to, da bomo drugič tudi ... Vse življenje je izziv. Hodimo stopinjo za stopnijo. Stopničko za stopničko. Vse bolj se mi zdi, da so molitve pogosto predvsem vaje ... Vaje za molitev. Vaje za stopitev z Bogom. Včasih pa (mogoče) vendar zaživimo trenutek (čas) blaženosti ...

*VinKos - (Pedandragog? ali je to "pedanten" raziskovalec :-(? Znana je prigoda utapljajočega, ki se je oprijemal bilke ter klical Boga in svetnike na pomoč. Do tedaj je zanikal vse kar je povezano z verovanjem. Res, v stiski se človeku odprejo tudi nad naravne moči :-)

VinKos* Hvala za podrobnosti o filozofu. To pojasnjuje, da mu je ostalo edino upanje za lastno bit le še v molitvi.

Prišla mi je še ena grešna na misel. Ali ni molitev le "moledovanje" za ugodnosti, stvari, ki nam sicer po običajnih poteh niso dosegljive in pričakujemo "cenejšo" rešitev? (k #2)

*Ana. Je pa zapisan pogojnik ; "V kolikor je sposoben moliti" Tisti, ki so res predani in sposobni "moliti" (komunicirati:) k Bogu so že odrešeni. Tako imenovano avtomatsko žebranje molitev, ki so napisane za obrede, imajo pa le tu zemeljski učinek in ne sežejo daleč stran od aure . (le misel, katera upam, ni Bogokletna:) Tudi molitev v trpljenju, daje misliti, kaj molitev sploh je. Ali se želimo znebiti trpljenja po bližnjici ali nam je dano trpljenje kot kazen, kot pokora.......? Sicer pa ostajamo po prepričevanju posvečenih, do konca življenja, navkljub neumornim prizadevanjem, da stopimo "čisti" pred ključarja nebes, grešniki. Ker pa je linija najmanjšega napora tako prijetna se v resnici niti ne trudimo biti manj grešni, zato izkoristimo vse priložnosti......☼

(Gestalten und Gedanken; /Podobe in misli/ Muenchen: Kosel 1950, str. 266)