Na veliko soboto pride k blagoslovu jedi mlada družina z dvema otrokoma, fantkom in punčko. Punčka je malo večja in mirno sedi z mamico in očkom v klopi, fantek je pa star kakšne tri leta ali morda še manj. Sedi med staršema. No, in ko se še "nič" ne dogaja, sedi, binglja z nogami, potem pa naenkrat vstane in pohiti cp cp cp po klečalniku pred mamico in sestrico do sredine cerkve in začuden opazi križ z Jezusom, ki leži spredaj na tleh in je bil na veliki petek namenjen "češčenju križa".

Obrne se k staršem in vpraša: "A še ni vstal?"

Starša se spogledata in mu rečeta: "No, ni, bo na veliko noč."

Fantek gre cp cp cp nazaj na svoje mesto, sede, binglja z nogami in razmišlja. A čez nekaj časa ga spet izstreli cp cp cp po klopi do sredine cerkve in pogleda proti prezbiteriju in se spet obrne k staršema: "Še vedno ni vstal! Kdaj bo?"

"Za veliko noč bo, kmalu."

Fantek spet opravi svojo pot po klečalniku pred seboj cpc cp cp ... in obred se začne ...

Za ilustracijo pa kar "velikonočnega" zajčka, ki pleza po moji nečakinji! :D

--

(Zgodbica iz naše cerkve, povedala mi jo je gospa, ki je sedela za njimi.)