Kdaj delo postane užitek in duhovna potreba!?
Ko uveljavimo nov družben sistem in nove vrednote, delo postane užitek in ne prisila ali trpljenje!
Človek lahko le s pomočjo narave spremeni negativni trend v pozitivni trend razvoja svoje skupnosti, zato brez spremembe obstoječega družbenega sistema ni za nikogar prave perspektive in pravega človeka vrednega življenja.
Po naravnem ali objektivnem pravu na katerem temelji nov družben sistem Bio-humanizem na osnovi načela pravičnosti (kolikor daš - toliko dobiš) si lastnik tistega, kar ustvariš in s to lastnino lahko na tej osnovi tudi razpolagaš.
Če neko premoženje ustvari skupnost je to skupna lastnina in če jo ustvariš sam je tvoja osebna lastnina! Osebna lastnina je tudi nagrada, ki si jo prejel od skupnosti za sodelovanje v delovnem procesu pri soustvarjanju skupne lastnine. In več ljudje soustvarjajo neko novo premoženje si tudi delijo donos (ali nove vrednosti kot nagrado) za minulo delo ter uživajo rezultate svoje dela!
To še posebej velja za mlade in starejše (investicija v razvoj mladih in nagrada iz minulega ustvarjenega premoženja za starejše), zato so tudi mladi in starejši preskrbljeni in na stara leta pokojnine ne potrebuješ (obstaja le tudi standard UTD za tiste, ki brez njega ne morejo preživeti in ta je za vse enak).
Zato velja naravno pravilo pravičnosti tudi v skupnem (kot v individualnem) delovnem procesu - več daš, več dobiš - posledično tudi imaš in pokojnine, ki jo danes poznamo sploh ne potrebuješ, saj dokler živiš lahko delaš in uživaš sadove svojega dela, kajti delo postane v novi skupnosti užitek in duhovna potreba, ne prisila ali trpljenje!
Razpolaganje s tujim premoženjem ali lastnino brez soglasja dejanskega lastnika (osebe ali skupnosti) je nedopustno in škodljivo ter prav za to za novo skupnost v Bio-humanizmu nesprejemljivo!
Enako velja za vse naravne dobrine, ki so v funkciji življenja vsega na planetu zemlja in za to nikogaršnja osebna last (razen tistega, kar si človek v sodelovanju z naravo sam ustvari).
Po objektivnem ali naravnem pravu, ki se uveljavlja v Bio-humanizmu, si tudi nihče nima pravice osebno prisvajati naravne dobrine ali dobrin, ki so v funkciji življenja vseh bitij na zemlji in primarno dana v upravljanje (ne obvladovanje) tistim, ki jim neposredno služi, kot eksistenčni prostor za življenje.
Prav za to v novem družbenem sistemu Bio-humanizmu, le lokalna skupnost, v kateri se uresničujejo vse potrebe za človeka dostojno življenje, daje posamezniku koncesijo za upravljanje in uporabo določeno naravno dobrino s katero mora gospodarno ravnati v osebno in skupno korist, sicer se mu ta koncesija ali soglasje za upravljanje in uporabo lahko takoj prekine in odvzame - neposredna demokracija!
V novi skupnosti svobodnih srečnih in ponosnih ljudi, se nove pozitivne vrednote uveljavljajo na osnovi objektivnega prava ali naravnih zakonitosti življenja, ki so do vseh najbolj pravične in enake ter omogočajo sinergijo pozitivne energije življenja, zato velja ter se vsak trenutek potrjuje, da je:
*Ljubezen je močnejša od razuma!*
Feb 04, 2018