Članek
Prostovoljno suženjstvo
Objavljeno Mar 06, 2021

»Razprava o prostovoljnem suženjstvu«

 ANTON KOMAT, JANA-ZARJA, št.: 390

SPOROČILO RAZPRAVE O PROSTOVOLJNEM SUŽENJSTVU

 Etienne de La Boetie (1530 – 1563) je napisal besedilo »Razprava o prostovoljnem suženjstvu«, ki postaja vse bolj vroča v sedanjem času, ko peščica milijarderjev preko WEF in WHO poskuša uvesti Great Reset z globalno digitalno tiranijo in zasužnjiti človeštvo po konceptu transhumanizma. Pri izvajanju doktrine šoka s koronahisterijo se zlorablja znanost, uvaja brutalna cenzura in se s strahovlado kršijo temeljne človekove pravice. Toda zaradi silovitega upora ljudi v EU, ki se je uradno odrekla »covid-potnim listom«, skorajšnje kolektivne imunosti in težav s cepivi, WHO pa je zapovedal le 25 ciklov na PCR (pri nas delajo na 40 ciklov), bodo globalisti do konca maja 2021 plandemijo planirano »ugasnili«.

V Franciji tistega časa so se stopnjevale sovražnosti med katoliki in hugenoti, obenem pa so ljudi pestile hude epidemije. Veliki prijatelj La Boetia je bil znameniti humanist Michel de Montaigne (1533 – 1592). Oba je povezoval odpor do fanatizma ter moralnega propadanja in nasilja takratne družbe. Na prvo mesto vrednot sta postavljala človečnost, povezano z visokimi etičnimi principi. Kot temeljni izziv pa sta si zadala vprašanje: zakaj človek pristaja na sužnost? Kot Montaigne v Esejih, se tudi La Boetie loteva mehanizmov, s katerimi se tirani povzpnejo in ohranjajo na oblasti. 

La Boetie ugotavlja, da tiranijo uvede celo čisto povprečen (ali celo podpovprečen) človek, ki si lahko podredi množico nadpovprečno sposobnih ljudi. Tiran ni nikakršen veleum, nasprotno, zelo povprečen, nemalokrat nizkoten in pogosto strahopeten človek, ki na oblasti ostaja s pomočjo enostavnih, toda učinkovitih in zgodovinsko preizkušenih prijemov. Ti se niso dosti spremenili vse od časov sumerskih in asirskih kraljev, ki so vladali pastirskim ljudstvom v Mezopotamiji. Tiran mora, da ljudi fascinira, iz sebe narediti, bodisi božanstvo bodisi patriarha, ki očetovsko vodi svoje vdane podložnike kot pastir čredo begavih ovac. Hkrati pa ves čas skrbi, da so ljudje toliko okupirani s stalnimi spremembami, hrupnimi dogodki in aferami ter cenenim razvedrilom, da pozabijo na nenehno omejevanje svobode. Kruha in iger je bil zakon antičnega Rima. Sedaj v času nebrzdanega hedonizma se to dogaja skozi množično pop kulturo, športne spektakle in noro potrošništvo.

Obstajajo tri vrste tiranov. Prve je na čelo države izvolilo ljudstvo, drugi so si ga izborili, tretji so oblast dedovali. Izvoljenis svojimi podložniki ravnajo kot z biki, ki jih je z bikovko treba udomačiti; zavojevalci z njimi delajo kot z vojnim plenom; dediči pa jih imajo za svoje sužnje po naravi stvari. V sedanjem novem fevdalizmu podložnike obravnavajo kot brezpravno rajo, z državo pa delajo kot s svojo lastnino. Vsi pa od trenutka vzpona na oblast, drogirani od prigrabljene moči, od svojega položaja prostovoljno nikoli ne odstopajo.

Tirani vedo, da so prebivalstvo najlaže podjarmili takrat, ko so se iz njega najbolj norčevali. Ni orožje tisto, kar brani tirana, pač pa njegovo oblast vzdržuje nekaj posameznikov. Štiri, pet morda šest oseb drži za vrat celo deželo v suženjstvu. Te leve in desne razbojnike je tiran izbral, da bi bili sokrivci pri njegovih okrutnostih, družabniki pri njegovih užitkih, zvodniki pri njegovih nasladah in udeleženci pri njegovem plenu. Od teh šestih ima korist šeststo drugih, ki so jim podložni. Teh šeststo ima pod seboj naslednjih šest tisoč, ki so jim predali nekaj odločevalskih in denarnih funkcij ter jim dopustili narediti toliko zla, da lahko preživijo le v njihovi senci. Le »osenčeni« se lahko izmikajo zakonom in kaznim, ki bi si jih sicer nakopali.

Ti tirančki v senci velikega tirana, praviloma duhovni reveži in bedaki, so sposobni osupljive zlobe in nasilnosti. Tiranu služijo, da se okoristijo, hkrati pa se mu morajo nenehno hliniti, mu ugajati in »brati« njegove misli in želje. Tako si tiran pokori ene podložnike s pomočjo drugih. Podleži iz tiranove bližine se pogosto ne zavedajo, da jih lahko njegovo veličanstvo, tako kot jih je povzdignilo, kadarkoli tudi pobije na tla. Tiran išče krivce predvsem med tistimi, ki so »mu pri roki« ali pa izbere naključne žrtve med ljudstvom.

Tiran ni nikoli ljubljen in nikogar ne ljubi. Kajti tam, kjer vladata krutost in nepravičnost, ni ljubezni in prijateljstva. Tam, kjer se zberejo pokvarjenci, se nenehno dogajajo spletkarjenje, zarote in likvidacije, zato so vsi nenehno na preži. Ker se bojijo drug drugega, niso tovariši, ampak zgolj sostorilci in pajdaši pri delitvi plena. Tiranovi izbranci se nikoli ne počutijo varne, tako kot se nenehno ogrožen počuti tudi tiran sam, ki je svojo voljo uzakonil kot vrhovni zakon po načelu: »Država sem jaz!«. Toda biti noč in dan na preži, da se tiranu ugodi, imeti oči na hrbtu in vedno napeto uho, da uganeš, od kje bo priletel udarec, da pravočasno zaznaš pasti, da prebereš nakane pajdašev, da ugotoviš, kdo je izdajalec, da se vsem smehljaš, ob tem, da z mrtvim srcem ne zaupaš nikomur. Ali lahko vsemu temu sploh rečemo srečno življenje? Ali lahko temu sploh rečemo življenje?

Če bi se človek zavedal, kaj mu je narava podarila s tem, ko ga je ustvarila svobodnega, se tej dobrini nikoli ne bi odpovedal. Hrepenenje po svobodi je primarna usmeritev človeka, v primerjavi s katero sta bogastvo in udobje povsem ničvredna. Primanjkljaj svobode izniči vsako veselje do življenja.

Edini, ki ima moralno moč, da se tiranu postavi po robu, je etičen, razmišljujoč in izobražen človek. Tiranski režim zato poskrbi, da intelektualci in umetniki ne dosežejo prevelikega vpliva. Treba je čim bolj onemogočiti njihova druženja, na katerih bi si delili spoznanja in znanja. Pri ustvarjanju suženjstva je izobraževanje ključnega pomena. To je točka, na kateri se tiranija lahko zgradi ali pade. Znanost v času tiranije je omejena na ozek pas aplikativnih znanosti, kajti človeški intelektualni potencial je usmerjen le v ustvarjanje dobička. Zanesljivo sredstvo tiranije je pozaba. Ljudstvo, ki živi pod jarmom nekaj generacij, je čas svobode pozabilo, neizobraženost pa mu onemogoča, da bi izkušnjo borbe za svobodo črpalo iz zgodovine. Proces se pospeši s potvarjanjem zgodovinskega spomina, recimo z omalovaževanjem pogumnega upora zoper okupatorja.

La Boetie človeka ne vpokliče k oboroženi vstaji, temveč ga nagovarja k ignoriranju ukazov, k državljanski nepokorščini. Tako delovanje razkrije, kako šibek je tiran, kako krhka je tiranija, kako zgrešeno je verovanje v zakon močnejšega in kako naravni sta svoboda in naravna etika. Izhod iz tiranije ni bojni krik, ampak najbolj rušilna beseda »Dovolj!« Skrivnost tiranije je, da je zgrajena na sipkem pesku kot peščeni grad na morski obali in da se razblini v ništrc takoj, ko posamezniki ne pristajajo več na njeno logiko. Torej ne potrebujejo orožja, le odločiti se morajo, da ne bodo več služil tiranu.

Noro je videti milijone ljudi, ki podjarmljeni ždijo v bedi, ukleti z imenom nekoga, ki se ga jim ni treba bati, saj je, vendar en sam, samcat človeček. In ta človeček ni nikakršen Herkul niti Superman, ampak pogosto strahopetnež in cmeravec. In to revše, ki vas tiranizira, ima le dvoje oči, le dvoje rok in eno samo telo in razen moči, ki mu jo vi priznavate, nima nič več kot najšibkejši med vami. Od kod mu toliko oči, s katerimi opreza za vami, če mu jih ne dajete vi? Od kod mu toliko rok, s katerimi tolče po vas, če ne od vas? Od kot mu toliko nog, s katerimi tepta vaše človekove pravice, če ne od vas? Vi ste mu dali moč. Odločite se, da mu ne boste več služili in svobodni boste! S tiranom se torej ni treba boriti, ni ga treba strmoglaviti, saj sam sebe trešči ob tla, takoj ko mu ljudstvo odreče pokornost. Če mu ne damo nič, če ga ne ubogamo, ostane gol in bos, izpuhti mu vsa moč in žalostno propade.

So posamezniki, ki jim svoboda pomeni življenje, zato se nikdar ne privadijo podložnosti. Ker je svoboda izborjena, jo moramo nenehno braniti, četudi z zobmi in pestmi, če nimamo drugega orožja!

Že Ksenofont piše, da tirani živijo v nenehnem strahu, ker jih je groza ljudi, ki jim delajo upor zoper njihovo zlo. Tiranija je kot peščeni grad na morski obali, ki ga zruši že prvo plimovanje ali naravna sila po svobodi in ljubezni . Zato premagajte strah, stopite skupaj in se kot človeški val osvobodite ter se posvetite lokalni ekonomiji preživetja. Nihče v zgodovini ni zmagal proti volji ljudstva.

(Anton Komat)

 Nihče v zgodovini ni zmagal proti volji ljudstva!!!

Mar 06, 2021

Kaj je prostovoljno suženjstvo najbolj jasno potrjuje video - spodaj! https://www.facebook.com/100003379726845/posts/3858095077646445/

Podravljen prujetelj, Katera vlada je lahko uspešna v svojem zlo dejanju, če ji ljudstvo ne sledi in se ji ne podreja! V vojnem stanju kjer ni druge izbire smo prisiljeni k samoobrambi, a v mirnem imamo izbiro za boljšo in učinkovito rešitev v kateri bomo z užitkom tvorno sodelovali za skupno dobro! Seveda je osnovna osebna pravica vsakega posameznika, da se svobodno odloči ali se hoče boriti proti zlu ali pa se priključi in tvorno sodeluje v dobrem dejanju v katerem tvorno o sodeluje za skupno dobro! Po naravnih zakonih življenja zlo lahko obstaja in deluje le, če sodeluje z dobrim ali obratno, če dobro sodeluje ali deluje proti zlu. Ker zlo brez dobrega ne more obstajati, to pomeni, da ko dobri ljudje zapustijo zlo, to ne more več živeti, saj lahko živi in preživi le zaradi dobrih ljudi! Brez sodelovanja ali delovanja dobrih ljudi proti zlu, to nima nobenih pogojev za življenja, zato skladno z naravnimi pogoji tudi umre, oz. se ustvarijo pogojev v katerih zlo ne more več za učinkovito delovati! Torej zlo potrebuje sodelavca ali nasprotnika s katerim se z dvobojem ali borbo le krepi in razvija, zato se z obojim zlo le krepi, brez enega in drugega, ki mu omogočata življenje, pa pogojev za življenje zlo sploh nima!!! Ko dobro sprejme borbo ali nasilni konflikt, pomeni, da je dobro sprejelo metodo delovanja zla (nasilje) ali še bolj nazorno, ko David stopi v ring z Goljatu in borba se lahko po merilih zla začne. Če David ne stopi v ring je vsaka silna moč Goljata neučinkovita in brez možnosti, da zmaga in se uveljavlja, ali potrjuje, saj ne more nikogar premagati, ker v ringu ostane sam brez tistega na račun katerega lahko zmaguje ali se hrani, da preživi!!! Ko dobri ljudje spoznajo to "modrost življenja" ne potrebujejo nobene borbe, le malo več zdrave kmečke pameti, da sprejmejo in živijo v skladu z naravnimi zakon življenja ter uživajo svobodo in življenje v skupnosti svobodnih, srečnih in ponosnih ljudi!!! https://www.youtube.com/watch?v=2Nk7ONCYDWo

Odlično! Počasi pa bodo strokovnjaki le aktivirali svoje skisane možgane in dojeli, da nobena politična stranka ali volitve ne rešijo nobenega problema, dokler bomo imeli obstoječi zločinski družbeni sistem v katerem se lahko idioti norčujejo iz kvazi strokovnjakov in zdravih ljudi! Samo vprašanje je kdaj bodo prebujeni ljudje dojeli, da se z idioti, kriminal I in lopovi nima smisla niti pogovarjati, kaj še le družiti! Obstoječi družbeni sistem razredne druzbe je že dozorel za na odpad zgodovine in z njim vse ostankov psihopstov in idiotov, ki so si samovoljno prisvojili odločati v imenu zdravega in normalnega človeka! Ovce in druge udomacene živali v človeški podobi, pa komaj čakajo, da jih idioti in psihopat povabijo na pašo obljub in nove volitve, da si lahko čimprej izberejo svojega milostljivega rablja! Ta novi ali stari rabelj se že slini in veseli, kako bo domače živali ali ovce lahko zaprl v karanteno, sicer se lahko okužijo od zdravega razuma in jih celo lahko sreča se kmečka pamet in pošlje kopat svoj grob na Britof! Zdrav človek se lahko le čudi kako so lahko slovenceljni ali ovce že tako nestrpne za volitve in komaj čakajo da jih njihovi vzorniki psihopat in idioti na obladti povabijo v karanteno ali celo krematorij! Zadnji čas je, da se zdrav razum in kmečka pamet prebudita in naredita red v tej dolini šenflorjanski, sicer bo zmanjkalo prostora v karanteni ali v domačem hlevu in bodo krematoriji pregoreli ter tisti na britofu, zaradi navala in s tiste s prostorom tudi ponoreli! Na vidiku je strah in groza, ki bosta zauzela prestol v dolini šenflorjanski, če bodo v njej se naprej razsajali idioti in psihopasti ter na volitve vabili izgubljene ocve, ki jokajo in stokajo, saj so brez svojih rabljev in hrane za telebane ter gospodarjev že popolnoma izgubljene in ponorele! Edina sreča je, da za zimo pride pomlad in reši vse ovce, bedake, idiote in psihopsti, ki se drenjajo v vojni za oblast, da bo travniki in javne hiše poskrbele za vse siromake lačne nove paše in razvedrila v norišnici za idiote in psihopat! Slava vsem norcem, ki sprejemajo vedno nove in nove odloke in zakone za zakol sestradanih domačih živali, saj jih brez njih, ne bi niti Matilda povohala, kaj se le v svoje milostljivo naročje sprejela! Hvala vse mogočnim in v srcu ter glavi močnim, da lahko še prešajo vso to bedo od pokvarjenega razuma, saj vedo, da po naravnih zakonih - za dežjem posije sonce!

Spoštovani, nobeno znanje ti nič ne pomaga, če ne veš kaj bi z njim! V Sloveniji imamo to srečo, da imamo množico izjemno šolanih in učencih ljudi, pa od njih nobene koristi, čeprav so jih polna usta svobode in demokracije (na levi in desni strani)! Cel svet je že na ulici, pa to nič ne pomaga, ker ulica pač ni ustrezen kraj, niti način za ucinkovito reševanje problemov! Prijateljica pravi, kako vse to sovraži, a žal tudi sovraštvo nič ne pomaga in ne koristi, ampak le škodi! Vsi pametni trdijo, da moramo biti enotni (levi in desni), le tega ne vedo v čem in kako! Nekateri so tako pametni, da celo vedo, da je edina rešitev ulica, v sovraštvu in nasilju, Nikolu ni enotnosti v besedah, ki jih večina le ponavlja, ampak je enotnost lahko le v dejanju, ki nas veže ali poveze za doseganje želenega cilja ali skupnih ciljev! Za vsako delo je potrebno znanje, volja in pogum, kajti spremembe se ne zgodijo same od sebe! Le tisti, ki ima jasne in uresničljive cilje ter znanje jih lahko tudi uresniči! Večina ljudi le bluzi o spremembah, kajti za vsako spremembo je potrebna ustrezna rešitev, ki nas lahko pripelje do želene spremembe ali našega cilja! Ta večina, ki bluzi o enotnosti, sovrastvu in nasilju (na levi in desni) pa nima nobene rešitve, kajti le tisti, ki ima resitev jo lahko tudi uresniči! Kdor nima jasnih ciljev in rešitve kako te cilje tudi uresničiti, ta zavaja sam sebe in se iz množice norčuje, saj ne zna razložiti, zakaj imamo vedno več šolanih ljudi in strokovnjakov, pa iz dneva v dan več problemov in težav! Očitno je, da šola in titule, le niso vse kar potrebujemo, kajti resnica je takšna, da imamo vedno večji idiotizem in norišnico na vsakem koraku, saj ne primanjkuje toliko materialnih dobrin, kot preproste kmečke pameti!

Ja, spoštovani prijatelji, res je vsak suženj želi biti svoboden, zato ker mu nekaj manjka. Ta nekaj je resnica, ljubezen in osebna odgovornost, pa se tega sploh ne zaveda, kajti to so naravni temelji za svobodo in dokler človek tega ne dojame in spreje ne more biti svoboden! Pri večini sužnjev ali slug pokornih svojemu gospodarju, prav to manjka, zato nikoli ne bodo svobodni, dokler ne sprejmejo nase pravice in obveznosti ter dolžnosti in odgovornosti ali osebne odgovornosti za vse kar počnejo! To je tudi razlog in dokaz, da vsakdo lahko osvobodi sam sebe, če sprejme ljubezen namesto egoizma. Vsi tisti, ki iščejo izgovore za vse slabo zunaj sebe in za to krivijo druge, le potrjujejo, da so primano žrtev svojega lastnega ega in ta ego se podreja drugemu egu ali svojemu gospodarju! Še le ko človek sprejme resnico in ljubezen za svojo poslanstvo in vodilo življenja tudi izpolni pogoj, da lahko osvobodi samega sebe! Sluga pokorni ali suženj bo vedno ubogal in branil svojega gospodarja ali svoj ego, zato tudi napadal svobodnega človeka, ker mu zavida, kajti tam kjer manjka ali ni ljubezni, tam vedno dominira egoizem! Enako je z volitvam! Egoist se že vnaprej hvali, komu bo dal svoj glas in če je izvoljeni slab ali slaba vlada, je kriv ali so krivi pravi tisti, ki sploh na volitve niso šli in niso volili kandidate, ki jih na kandidatne liste postavlja kapital! Svoboden človeka nikoli svoje obveznosti in svoje osebne odgovornosti ne prenaša na druge, zato tudi za svoja dejanja sam odgovarja, kar pomeni, da tudi odloča o vseh svojih pravica in obveznostih zase in za skupnost v kateri dela in živi! Samo sluga pokorni ali suženj podpira svojega gospodarja ali oblastni izkoriscevalski režim, zato je tudi potencialni izdajalec in mnogo bolj nevaren za svobodnega človeka, kot njegov gospodar!!!

Prijatelj me sprašuje, kaj pomeni, da nihče v zgodovini ni zmagal proti volji ljudstva! Sprašuje se, zakaj le politikanti poneumljajo ali nagovarjajo in zbirajo bebavo združbo, da potem kandidirajo na volitvah? Vprašanja so zelo preprosta in odgovor tudi! Politikanti na volitvah ne morejo zmagati, če ne najdejo bebavo združbo, ali neumnih, ki jih izvoli, da uživajo življenje na njihov račun. To pomeni, da na vsakih volitvah zmagajo politikanti in izgubi bebava združba, ki se volitev udeleži, da lahko po volitvah trpi, zaradi svoje lastne kratke pameti ali neumnosti! Ljudje mislijo, da imajo že dovolj bedakov na vrhu! Če bi ljudje res mislili, potem bedakov ne bi volili. S političnim strankam in volitvam se ne ukvarjam, zato z bebavo združbo sploh nima nobenih stikov ali problemov! Naj ti zaupam skrivnost, ki jo neumni ne vedo in jo tudi nikoli ne bodo vedeli! Neumnih se poneumljati ne da, saj to je popolna norost, zakaj bi pametni poneumljal ljudi, če so že neumni in prav zato, ker so neumni, sami sebi volijo svoje rablja ali gospodarja, kot se za sluga pokornega spodobi!