Pozdravljeni vsi, zelo sem vesel, ko berem pomembne vsebine v kateri je navzoča prava mera samo-kritike brez katere ni ustrezne samokontrole in posledično novih spoznanj, ki nam služijo za našo pozitivno korekcijo ali odpravo napak ter slabosti, kar omogoča pozitivni razvojni proces, ki je osnova, da dosežemo zastavljene in pričakovane cilje skupnega uspešnega razvoja!

Osnovni problem, ki ga vidim pri večini je, da si ne znamo skupaj zastaviti jasnih ciljev in ustrezno organizacijo ustvarjalnega sodelovanja, ki nas bo usmerjala k skupnemu cilju ter zagotavljala kontinuiteto razvojnega procesa!

Že pri postavljanju izhodiščnih ciljev je po moje najpomembnejša odločitev ta, ali želimo popravljati staro z izboljšavami obstoječega, ali pa graditi novo, ki nam omogoča da odpravimo vse stare slabosti in samostojno ter kreativno vodimo sami razvojni proces, ki nas vodi do skupnega cilja?

Od tu naprej, ali naše odločitve, je odvisno nadaljne delovanje in sodelovanje, kajti ko izberemo prvo varianto opravljanje starega imam takoj odpor tistih, ki jim staro odgovarja in koristi, zato bodo naredili vse, da do želenih sprememb ne pride, saj bi s tem izgubili privilegije, ki jim obstoječe stanje omogoča!

Če izberemo drugo varianto , gremo svojo pot, zato se lahko izognemu neposrednemu kontakti s tisto privilegirano strukturo, ki si ne želi nobenih sprememb, ker jih ne potrebujemo!

Pri prvi varianti imamo neposreden kontakt, ali konflikt s tistimi, ki sprememb ne želijo in tudi veliko nevarnost, da obstoječa privilegirana struktura, ki sprememb ne želi, najbolj nevarne zagovornike sprememb podkupi in s tem poruši notranji kohezijo strukture ki naj bi izvajala spremembe.

To je najpogostejši razlog da vse skupno prizadevanje za spremembe ni več gonilo skupnega razvojnega procesa, zato večina prizadevanja za spremembe že v prvi fazi zvodeni, ker pride do notranje entropije interesov strukture za spremembe, kar vodi do neuspeha, nezadovoljstva in obstoja organizacijske strukture potrebne za dosego skupnih ciljev ali cilja.

Osebno sem se odločil za drugo varianto, ki je sicer težja, vendar bolj varna, saj nimamo stika s staro strukturo in hkrati blokiramo sproti vse poizkuse rušenja od zunaj ter sprotno izločanje morebitne notranje podkupljive, ali nezanesljive prodane duše, saj sami vodimo in hkrati nadziramo razvojni proces, kar pomeni, da lahko sproti odpravljamo tudi ne želene in nepričakovane napake!

Žal je večina ljudi kreativno zelo omejenih, zato se večina nagiba le k parcialnim spremembam prve variante, zato iz nje izhaja tudi množica heterogenih ciljev in potreb, ki minimizirajo akcijsko učinkovitost strukture za spremembe in običajno tudi pride v samem procesu do tako hudih trenj znotraj strukture da ta po začetni vnemi in navdušenju začne razpadati in tudi razpade, zato nikoli ne dosežemo želenih in zastavljenih ciljev!

To so osnovni razlogi, da sem se osebno odločil za drugo varianto, kot lahko preberete na vsebinah te FB skupine!
Vse dobro, Srečko 🍀