Članek
Izdelava slamnate strehe
Objavljeno Apr 17, 2014

Slamnato streho lahko izdelate iz različnih slam. Na severovzhodu Slovenije se najpogosteje uporablja ržena, ker je dolga in močna in se ne lomi. Lahko pa uporabite tudi pšenično slamo, ali pa  močvirski šaš. Od tega, kaj boste uporabili za prekrivanje, je odvisna razporeditev lat na strehi.

Lansko leto sem se udeležila tečaja slamokrovstva v Veržeju (organizator je bil Zavod Marianum Veržej), kjer smo pokrivali zemljanke.

Vertikalne palice smo pritrdili na širini cca 25-30 cm, pokrivali smo z rženo slamo. Pšenična je krajša, zato bi morali v primeru pokrivanja z njo, vertikalne palice (late) pritrditi bližje, na širino cca 20 cm.

Prva zemljanka je bila narejena iz surovega lesa, prikazan je bil star način prekrivanja s šibjem in leskami.

Gremo na začetek ...

Najprej se žito poseje, potem se ga požanje. Če bomo uporabili slamo za prekrivanje, ga moramo požeti v snope. Lahko žanjemo ročno ali strojno. Kakorkoli naredimo, narediti moramo snope. Skladišče slame izgleda takole ...

Snope najprej omlatimo. Mi smo to počeli strojno kot je na spodnji sliki, lahko pa žito omlatimo tudi ročno. Zakaj ga omlatimo? Zato, ker zrnje privablja glodalce in slabo omleta slama pomeni slabo obstojnost strehe.

Snope nato razvežemo in jih po delih, kolikor pač lahko držimo v roki, razčešemo.

Odpada je kar precej in lahko ga uporabimo za kurjenje ali kot zastirke na vrtovih, ipd.

Glede na dolžino počesano slamo zlagamo v lesena korita, kjer delamo nove snope.

Snope zvežemo in postrižemo na spodnjem delu. Slamo zlagamo po dolžini v nove snope zato, ker pri prekrivanju potrebujemo tako kratko (na prvi vrsti) kot ekstremno dolgo (na zadnji vrsti na vrhu) slamo ter tisto vmes na sredini strehe.

Ja? Razlika v dolžinah zna biti osupljiva.

Tako pripravljeni snopi gredo na tovornjak.

In potem se začne pokrivanje strehe.

Naj pripomnim, da se dandanes za vertikalne vezave uporabljajo armaturne palice najmanjše debeline, slamnate snope pa povezujemo na late in armaturo z žico. Kot rečeno pa smo mi pri prvi zemljanki gledali prvotni tj. starinski način pokrivanja.

Vezanje snopov za prekrivanje strehe ... Snope povezujemo s plastično vrvico in vozlom, ki se kasneje ob močnem sunku z roko razveže.

Prva vrsta .... Glede na debelino strehe vežemo snope za prekrivanje. V našem primeru smo prekrivali strehe z 25 cm slamnatim pokrivalom. Menda obstaja pravilo, da se streha vsako leto stanjša za 1 cm.

Na vsako vertikalno lato nstavimo novo vrsto in pazimo, da se streha ne "odebeli" ali "stanjša". Debelino pokrivala reguliramo z dolžino snopov. Vsak snop vežemo samo na eno vertikalo, zato ni smiselno na sredini strehe uporabljati dolge slame. Snope pričvrstimo z žico v sredini snopa, spodnjo vrsto pa tudi na robu snopa. Začetek in konec strehe še dodatno učvrstimo z žico.

Slamo po višini ravnamo in friziramo z riplanco in škarajami za ovce strič. 

skozi vsak snop gre žica, s katero pričvrstimo slamo na vertikalni lati.

Zavijanje žice.

Poravnavanje slame ...

In takole smo delali novejše zemljanke:

Eden veže snope po različnih dolžinah (v prvo vrsto gredo kratki, potem daljši in če si na prvi strani strehe so zgoraj najdaljši, če si na drugi, so zgoraj najkrajši) ...

Dva spodaj zastavljata novo vrsto ...

En končuje vrsto zgoraj  ...

Zgornji zaključki ...

Slama zgoraj se upogne dol, z druge strani pa se "vpaše" nova dolga slama, ki se jo upogne dol na drugi strani ter pričvrsti z armaturno palico.

Če vam povem po pravici, je to delo dolgočasno in enolično. Naporno je, če se prekriva poleti v največji vročini, sicer pa ni nobena kunšt prekrivati strehe s slamo (razen tega, da se to delo običajno izvaja na višini). Vsaj 50% je odpada in ker je veliko fizičnega dela, je cena temu primerna. Giblje se okoli 60 eur / m2.

V kolikor se bo kdo lotil prekrivanja strehe in pri tem potrebuje pomoč me lahko kontaktira.