Kava
Preprosta kmečka ženska, ki je v prav vsako hrano dala svoje veliko srce.
Ta čas, ko sem živela pri njej, sem hodila peš v trgovino, v mali kraj Peče. Približno pol ure v eno smer.
Vsakič mi je narekovala seznam.
Vsakokrat se je na njem znašla tudi kakšna od navadnih kav....
Franck, Seka, Proja, Divka...
Vedno je kombinirala dve ali celo tri od njih. Nisem si zapomnila katere in v kakšnih razmerjih. Tudi mi najbrž ne bi nič pomagalo.
Tej žitni kavi, ki je stala kuhana na kmečkem štedilniku na drva, ki je gorel ves dan (razen poleti) je dodala sveže doma pomolženo mleko. In nekaj sladkorja. Nisem marala preveč sladke, povsem grenke pa tudi ne.
Pogosto smo za zajtrk ali večerjo jedli domač kruh v kavi. To mi je bilo tako dobro. Nikoli se kruh ni kupoval v trgovini.
Prejle sem si pripravila svojo žitno kavo. Dodala sem ji ovseno mleko.
Ni bila slaba, ampak tako dobra kot njena nikoli ne bo.
O bog, kako pogrešam to žensko!
tudi spomini nas bogatijo. Še posebej tisti lepi iz otroštva.
Če bi svojo kavo ponudila, bi se mogoče našel kdo, ki bi mu bila tvoja najbolj okusna.