Članek
Zima bela... vrh gore sedela
Objavljeno Feb 02, 2015
Rada imam sneg. Posebej, ko zjutraj pogledam skozi okno tople sobe in zagledam tole hudo romantiko.
Ampak, ko živiš na hribu in moraš priti domov medtem, ko je na cesti že kar nekaj nespluženega snega, je pa druga pesem.
Včeraj zvečer sva se vračala domov. V Dolskem sploh ni snežilo, V Lj. nekoliko, a cest se še ni oprijemalo, na Vrhniki že kar precej in vrhniški klanec je bil že kar zasnežen; na ...cesti na Zaplano, pa krepko in cesta nujno potrebna pluženja.
Spodaj prometni znak za obvezne verige. Peter pravi: Težka bo in res je bila. Na kritičnem delu sva se ustavila, avto je začel drseti, ko ni šlo več naprej, je šlo nazaj. Nosilo naju je in nekaj trenutkov sem prosila boga, da ne pripelje kdo za nama, ker bi šla direkt v njega. Na srečo sva šla kmalu v cel sneg ob cesti.
Peter mi da svetilko in reče, naj pazim na prihajajoče avtomobile, saj je del najinega avta štrlel na cesto. Z lopatko je začel kopati avto ven iz snega. Nasproti nama je pripeljal avto, starejša dva moža sta ustavila, šla ven in ponudila pomoč. Hvala, če pomagate poriniti ven, bom vesel, je rekel Peter. Nekako so spravili avto iz snega nazaj na cesto. Peter je namontiral verige. Pri tem opravilu je dvakrat prav grdo zaklel. Drugače on nikdar ne kolne.
Z verigami naprej je šlo lepo.
Jih sploh ni snel, ker je jutranja cesta spet gladka, kljub pluženju.
Je pa še par avtomobilov, v bistvu vsi, ki so šli mimo navzdol ustavilo in ponudilo pomoč. To je pa dober občutek.
Ja, na cesti nisi sam.
Do sedaj je bila še vsaka zima na Zaplani zafrknjena. In prelepa.