Članek
Objavljeno Feb 15, 2015
Pred leti sem bila v neznosni finančni stiski.
Tako zafrknjeno je bilo, da nekajkrat nisem imela niti hrane.
Moje skrbi in strahovi so bili ogromni.
Kako bova preživela? Kako bom poplačala dolgove? Ali se bo to sploh kdaj končalo? Je kdo na tem svetu, ki bi mi lahko pomagal? (sine je bil še otrok)
Vse dni, večino časa sem se ukvarjala s tem, kako najti odgovore, kako najti denar,...
kje najti delo?!
Izčrpana in znervirana nisem nikjer videla luči na koncu tunela.
Finančno in materialno sem bila popolnoma blokirana.
Takrat sva še živela v 4 nadstropju bloka.
Tako sem neke noči imela močne sanje.
Sanjam, da stojim v svoji kuhinji. Dan je. Obrnjena sem proti oknu.
Nenadoma se od zunaj prikaže močna in mogočna svetloba, energetska svetloba. Bliža se oknu in ta se samo od sebe odpre. Svetloba se prelije v kuhinjo, postane bleščeča in topla. Postane živa in objame me iz vseh strani. Zaupam ji in dobro se počutim v njenem objemu. Varno. Dvigne me v zrak. Svetlobna energija me dvigne in nič se je ne bojim, nasprotno, nekako uživam v tem. Potem se z menoj vred premakne skozi odprto okno ven in me še vedno drži v svojem objemu. Svetloba me drži in ko pogledam navzdol, vidim svoje noge kako mi bingljajo in spodaj travo in grmovje. Začuda me niti malo ni strah. Takrat zaslišim, kako mi sporoča, telepatsko mi pravi: " Kaj ne vidiš, da je vedno poskrbljeno zate? Vedno bo poskrbljeno zate, karkoli se zgodi. Kako mi ne moreš zaupati?"
Počasi, nežno in z veliko ljubeznijo me prenese nazaj v kuhinjo, previdno spusti na tla ter se še enkrat ovije okoli mene ter spolzi skozi okno nazaj ven. Okno se samo od sebe zapre.
Takoj se zbudim, pretresena in dotaknjena.
Počasi, počasi začnem spreminjati svojo miselno naravnanost. Počasi skrbi in strahove zamenjujem s postopnim zaupanjem in situacija se korak po korak izboljšuje. Minilo je še nekaj let, da sem si materialno popolnoma opomogla. In če me slučajno še kdaj prime kak mali strahec pred pomanjkanjem, se spomnim tistega občutka, ko me je svetloba držala v zraku in me učila zaupati.
Tako zafrknjeno je bilo, da nekajkrat nisem imela niti hrane.
Moje skrbi in strahovi so bili ogromni.
Kako bova preživela? Kako bom poplačala dolgove? Ali se bo to sploh kdaj končalo? Je kdo na tem svetu, ki bi mi lahko pomagal? (sine je bil še otrok)
Vse dni, večino časa sem se ukvarjala s tem, kako najti odgovore, kako najti denar,...
kje najti delo?!
Izčrpana in znervirana nisem nikjer videla luči na koncu tunela.
Finančno in materialno sem bila popolnoma blokirana.
Takrat sva še živela v 4 nadstropju bloka.
Tako sem neke noči imela močne sanje.
Sanjam, da stojim v svoji kuhinji. Dan je. Obrnjena sem proti oknu.
Nenadoma se od zunaj prikaže močna in mogočna svetloba, energetska svetloba. Bliža se oknu in ta se samo od sebe odpre. Svetloba se prelije v kuhinjo, postane bleščeča in topla. Postane živa in objame me iz vseh strani. Zaupam ji in dobro se počutim v njenem objemu. Varno. Dvigne me v zrak. Svetlobna energija me dvigne in nič se je ne bojim, nasprotno, nekako uživam v tem. Potem se z menoj vred premakne skozi odprto okno ven in me še vedno drži v svojem objemu. Svetloba me drži in ko pogledam navzdol, vidim svoje noge kako mi bingljajo in spodaj travo in grmovje. Začuda me niti malo ni strah. Takrat zaslišim, kako mi sporoča, telepatsko mi pravi: " Kaj ne vidiš, da je vedno poskrbljeno zate? Vedno bo poskrbljeno zate, karkoli se zgodi. Kako mi ne moreš zaupati?"
Počasi, nežno in z veliko ljubeznijo me prenese nazaj v kuhinjo, previdno spusti na tla ter se še enkrat ovije okoli mene ter spolzi skozi okno nazaj ven. Okno se samo od sebe zapre.
Takoj se zbudim, pretresena in dotaknjena.
Počasi, počasi začnem spreminjati svojo miselno naravnanost. Počasi skrbi in strahove zamenjujem s postopnim zaupanjem in situacija se korak po korak izboljšuje. Minilo je še nekaj let, da sem si materialno popolnoma opomogla. In če me slučajno še kdaj prime kak mali strahec pred pomanjkanjem, se spomnim tistega občutka, ko me je svetloba držala v zraku in me učila zaupati.
Feb 15, 2015
