neznan avtor

Buča

prevedla: Tamara Laganin Kranjec (prvi prevod)

Buča velikanka je nekoč bila;

ležala na kompostu je, na robu travnika.

Kakor frnikola sprva zoreti jela,

a iz dneva v dan bila je bolj debela.

Je rasla, in bila vse bolj okrogla.       

Rdeče pisana,  kot je le biti mogla.

Na pesek je pritiskala,

kot bi po slonje tehtala. 

 Jesen bila je vse hladnejša.

 In naša buča vse starejša.

 Vsa okrogla, lepa in

 že bližal se je Halloween.

Neko popoldne ob pol dveh,

kmet Pavel gre po teh poteh.

Zagleda bučo, ni ga spak,

odreže si jo proč tik tak.

Domov jo nese poln sreče,

na hitro dolgi nož privleče.

Z občutkom buči izreže nov

vse okrog peclja lep pokrov.

Nato pa, groza, nož zadere,

ji vse drobovje ven pobere.

Ni več zdaj polna buča ta,

okrogla še, a votla vsa.

Kmet Pavel še izreže ji

luknjo za nos, dvoje oči,

pod tem skrbno še izrezlja

ogromna usta spačena.

V notranjosti ji luč prižge,

pokrov na njej trdno zapre.

To bučno glavo pa za konec

pred vrata da na stari lonec.

 Ko krog zidovja se stemni,

iz bučnih lukenj luč žari.

Še mačka vsa nasrši dlako

pred to kričečo bučno spako.

Kar priti mora, pride spet:

Že zima tu je in z njo led.

Bučo pobere vso od mraza,

tako ostane brez obraza.

Autor unbekannt

Der Kürbis                                                                 

Ein Kürbis von der Sorte „Riese“;                                  

lag im Kompost, am Rand der Wiese.                           

zuerst war er ein kleiner Klicker,                                   

doch täglich ward er immer dicker.                                

Er wuchs und wuchs und wurde rund.                                 

Die Haut die wurde rot und bunt.                       

Er drückte mächtig in den Sand,                                   

wog fast schon wie ein Elefant.                                        

So langsam wurde es dann kälter.                                

Auch unser Kürbis wurde älter.                                     

Er war jetzt richtig rund und schön,                               

und es ging stark auf Halloween.                                  

Doch eines mittags um halb zwei,                                

da kam der Bauer Paul vorbei.                                      

Er sah den Kürbis und schnipp-schnapp,                       

schnitt er ihn von der Pflanze ab.                                  

Er trug ihn heim ins Bauernhaus                                   

und holt ein langes Messer raus.                                  

damit schnitt er, mit viel Gefühl ‚                       

nen Deckel raus, rund um den Stiel.                             

Dann holt er ihm, oh welch ein Graus                            

die ganzen Eingeweide raus.                                       

Nun ist der Kürbis nicht mehr voll,                                 

ist zwar noch rund, doch innen hohl.                             

Der Bauer aber schnitzt ihm noch,                                

 zwei Augen und ein Nasenloch,                       

und außerdem macht unser Paul,                                 

ihm noch ein Riesen-Fratzen-Maul                               

Ins Inn‘re packt er dann ein Licht                                  

und macht den Deckel wieder dicht.                             

Dann stellt er diesen Kürbiskopf,                                  

vor seiner Tür, auf einen Topf.                                       

Als es dann dunkelt ums Gemäuer,                              

strahlt aus den Löchern hell das Feuer.                         

Es fürchtet sich sogar die Katze,                                  

vor dieser grellen Geisterfratze.                                     

Doch kam es wie es kommen musst:                           

Der Winter kam und auch der Frost.                             

So ist der Kürbis dann erfroren,                         

hat sein Gesicht dadurch verloren.    

SEM DOBRI BUČNI DUH

Prevedla: Tamara Laganin Kranjec

SEM DOBRI BUČNI DUH,

POSLUH, LJUDJE, POSLUH,

MOČNO SEM LAČEN ZDAJ, 

OJ, BRŽ MI DAJTE KAJ. 

ICH BIN DER KÜRBISGEIST

Autor unbekannt

ICH BIN DER KÜRBISGEIST     

VON WEITEM ANGEREIST.

ICH HABE HUNGER SEHR,

DRUM GIB (GEBT) MIR WAS ZUM NASCHEN HER.