Hans Holgard

VEČERNA PESEM SEVERNEGA MORJA                                  

prevedla: Tamara Laganin Kranjec (prvi prevod)

Ko je večer, ko je večer,                                            

poda veliki se pastir                                                               

v modrem plašču do peta                                                       

od Vzhoda prek brežin morja.                                                

Počasi na obrežje spe,                                                           

že težko roko dvignil je:                                                         

Ti, sonce, moraš spati,                                                           

pri čredi jaz ostati.                                                      

Je dolga noč, strašljiva noč…                              

a naj srce je strah na moč:                                          

Ob bregu stal bo, čuval mir,                                        

vso dolgo noč  dobri pastir.                                        

In če je noč pretemnih lic,                                           

preglasno blejanje ovčic,                                            

svetilko mesečevo bo                                                 

do zvezd povzdignil pod nebo.                                      

Zapri oči, otrok ti moj,                                    

zaspi v miru ti nocoj.                                                   

Je Zemlja dobra zvezda zdaj.                                      

Spiš, vstajaš v Bogu vekomaj,                         

skozi brezdanji pa vsemir                                            

v sanje poje ti pastir:                                                  

ljubezen je srce noči.                                                  

Hans Holgard

KAMPENER ABENDLIED

Wenns dunkel wird, wenns dunkel wird,

dann kommt der große Hirt

in seinem Mantel blau und schwer

von Osten übers Wattenmeer.

Und langsam steigt er auf zum Strand,

erhebt die alte schwere Hand:

Geh, Sonne, geh jetzt schlafen,

ich bleib bei meinen Schafen.

Die Nacht ist lang, die Nacht macht Angst…

du kleines Herz, was du auch bangst:

er steht am Strand, er hält die Wacht,

der gute Hirt, die ganze Nacht.

Und wenn zu tief die Dunkelheit,

und wenn zu laut ein Schäfchen schreit,

hebt er die Mondlaterne

hinauf bis an die Sterne.

Nun schließe, Kind, die Augen zu

und schlafe still in guter Ruh.

Die Erde ist ein guter Stern.

Du wachst, du schläfst in Gott dem Herrn,

und aus dem tiefsten Weltenraum

singt tief der Hirt in deinen Traum:

Das Herz der Nacht ist Liebe.