ENA SNEŽINKA (prstna igra)
napisala: Tamara Laganin Kranjec

Ena snežinka je padla na nos, tam se je stopila,
ena snežinka je padla na lice, ga je zasolzila,
ena snežinka je padla na glavo in je tam ostala,
ena snežinka na moje uho je tiho priplesala,
ena snežinka na ustnice mi z neba prileti,
ct ct ct jo popijem, hvala, snežinka ti.

Navodilo: Poleg običajnega nastopa posameznega prsta, ki se dvigne iz pesti in pove svoj verz (povemo ga mi), je mogoče prstno igro narediti tudi kot DOTIKALNICO. Pri vsakem verzu se lahko posamezna prstna lutka dotakne otrokovega dela telesa - kot majhna geografija obraza. Najprej pokažemo na sebi, nato vprašamo, kateri otrok bi tudi rad, da mu naredimo pesmico-dotikalnico. Potem hočejo biti vsi na vrsti. Vsaj ponavadi je tako. Pri ustnicah pazimo, se dotaknemo malo spodaj pod njimi, kot bi naredili 'pssst', toliko, da samo nakažemo, zaradi higiene. Pri HVALA, SNEŽINKA TI! lahko razširimo roke proti nebu v zahvalo.