Tisti, ki jim je mar, s čim se prehranjujejo, so ravno dovoljkrat slišali, da se je za svoje zdravje (in za zdravje otrok) bolje izogibati natrijevim glutaminatom oz. glutaminatu, zato ob napisih »ne vsebuje glutaminata« veliko raje izberejo izdelek, kot bi ga sicer. Česar pa danes večina ljudi ne ve, je to, da so glutamat proizvajalci hrane pričeli skrivati pod drugimi imeni (seznam spodaj), tako da lahko ob kupovanju hrane, ki ni ekološkega porekla, še vedno v svoje telo vnašamo te ojačevalce okusa s tihim, a močnim vplivom na naše telo.

Proizvajalci hrane natrijev glutaminat (sol glutaminske kisline) tako radi dodajajo, ker naše možgane prelisiči in zdi se nam da je hrana veliko okusnejša, kot je v resnici.

Danes je natrijev glutaminat postal eden najpogosteje uporabljenih aditivov predelane hrane. A ne brez posledic.

Natrijev glutaminat, ki je hrani dodan, povzroči, da v naši krvi glutamat za kar 20-krat naraste, če ne celo več. Glutaminska kislina je aminokislina, ki je sicer naravno prisotna v hrani, a ker je s peptidnimi vezmi vezana v proteinih in prebava teh poteka počasneje, raven gltaminata v krvi nikoli tako skokovito ne naraste v primeru uživanja tega sprocesiranega aditiva. Glutaminat, ki se prosto nahaja v medceličnini, postane toksičen.

Natrijev glutaminat ubija živčne celice v možganih, tako da jih vzdraži (excite) do smrti – ta proces se imenuje eksicitototksičnost. Količina glutaminata, ki sicer v našem telesu opravlja nalogo nevrotransmiterja, tako močno naraste, da glutamatne receptorje preveč aktivira in to posledično vodi v odmiranje celic. Prva raziskava, ki je pokazala toksičnost glutaminata receptorje preveč aktivira in to posledično vodi v odmiranje celic.

Raziskava je ostala skorja neopažena, čeprav so v tistem času glutamata predelani hrani dodajali že v izredno velikih tekočinah.

Eden od »izgovorov«, zakaj je v prehranski industriji še vedno dovoljena uporaba glutaminata je ta, da naj bi v naše telo varovalo krvno-možganska pregrada, ki naj bi preprečevala prehod glutamata v možgane. Krvno-možganska pregrada tako ob zelo povišanih količinah glutamata ne deluje. Slabše pa deluje tudi v drugih primerih, kot so bolezenska stanja (povišan krvni tlak, poškodbe glave, multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen, lupus, infekcije, kapi, tumorji,…), visoka raven prostih radikalov, pomanjkanje magnezija in pomanjkanje energije v možganih (hipoglikemija pri diabetikih in reaktivna hipoglikemija pri zdravih ljudeh – to je hiter padec sladkorja v krvi, ki se zgodi po uživanju določene hrane, ki močno dvigne raven inzulina v krvi, npr. sladkor)!

Kakšne so posledice eksicitotoksičnosti? Med nje sodijo: možganske poškodbe, možganske kapi, možganske poškodbe zaradi hipoglikemije, migrene, epileptični napadi, virusne bolezni (Lymakw borelioza, AIDS), degenerativne možganske bolezni (Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen), demenca pri AIDSU, težave z učenjem, epizodična agresija, jetrna encefalopatija, šibkost imunskega sistema,… Pri vseh poteka na podoben princip: celice se zelo trudijo, da bi bilo v medceličnini čim manj glutamata, saj če ta v medceličnini naraste povzroči odpiranje kanalčkov na membranah celic, v katere nato vdre preveč kalcija. To povzroči nastanek vnetnih reakcij ter prostih radikalov, ki poškodujejo mitohondrije, prevelike poškodbe pa sprožijo nadzorovano celično smrt. Če torej vemo, da preveč glutamata vodi v odmiranje celic, ali je smiselno potem uživati glutamat kot dodatek k prehrani? Absolutno ne!

Pri raziskavah so ugotovili tudi to, da ekscitotoksini močno spodbujajo rast rakastih celic in metastaz. Opazili so celo, da rakave celice ob prisotnosti natrijevega glutamata postanejo veliko bolj mobilne – rak se torej po telesu hitreje širi. Ko so povečali raven glutamata, se je rak ognjevito širi, ko pa so preprečili dostopnost glutamata, so rast raka izredno upočasnili.

Dodajanje zaviralcev glutamata zelo povečuje učinkovitost običajnih zdravil proti raku. Med drugim so prišle še do enega zaskrbljujočega spoznanja in sicer, da se glutamatni receptorji nahajajo tudi v tkivih izven možganov: v celotnem prebavnem traktu, v električno prevodnem sistemu srca, v pljučih, reproduktivnih sistemih, nadledvičnicah, kosteh in celo trebušni slinavki. Velike količine glutamata tako tudi v teh organih delujejo ekscitotoksično. Zato imajo, na primer, po užitju jedi, ki je »ojačana z okusom«, nekateri prebavne motnje in jih zelo hitro požene na stranišče. Vse kaže, da je tudi povečano število srčnih kapi povezano z užitjem jedi z velikimi količinami glutamata. Najbolj zaskrbljujoč je vpliv uživanja glutamata na še nerojene otroke in dojenčke, saj so 4x bolj občutljivi kot odrasli.

Zaradi glutamata v prehrani se lahko pri otrocih razvijejo mnoge bolezni, kot je juvenilni diabetes, epilepsija, dislekcija, avtizem, izbruhi nekontrolirane jeze, shizofrenija, cerebralna paraliza. Zaradi možganskih poškodb v tem kritičnem času razvoja, imajo lahko težave kasneje v življenju, ker postanejo nagnjeni k agresiji in kriminalnem vedenju. Ekscitotoksini v prehrani vodijo tudi v debelost, hitrejši vstop v puberteto, težave pri upravljanju s čustvi, težave pri učenju, nesposobnost občutenja empatije,…

Prenehajmo jesti hrano, ki vsebuje ekscitotoksine, kar pomeni, da prenehajmo uživati vso predelano hrano in se prehranjujmo le v takšnih restavracijah, ki pri pripravi jedi zagotovo ne uporabljajo procesiranih sestavin.

Imena sestavin, ki VEDNO vsebujejo predelano nevezano glutaminsko kislino:

-         glutaminska kislina (E620), glutaminat (E620),

-         mononatrijev glutaminat (E621),

-         monokalijev glutaminat (E622),

-         kalcijev glutaminat (E623),

-         monoamonijev glutaminat (E624),

-         magnezijev glutaminat (E625),

-         natrijev glutaminat,

-         kvasov ekstrakt,

-         kar koli »hidroliziranega«,

-         kateri koli »hidroliziran proetin«,

-         akalcijev kazeinat, natrijev kazeinat,

-         kvas, sestavine kvasa,

-         želatina,

-         teskturirane beljakovine,

-         Vetsin, Ajinomoto (trgovska imena mononatrijevega glutaminata)

Opomba: Glutaminska kislina, ki je v nepredelani beljakovini, ne povzroča navedenih reakcij. Da glutaminska kislina izzove reakcije, mora biti predelana / proizvedena ali pa mora priti iz fermentiranega proteina.

Imena sestavin, ki POGOSTO vsebujejo ali proizvajajo predelano nevezano glutaminsko kislino:

-         karagenan (E407),

-         bujon ali osnova,

-         jušna kocka,

-         protein sirotke, koncentrat proteinov sirotke, izolat proteinov sirotke,

-         kateri koli »okus« ali »aroma«,

-         maltodekstrin,

-         citronska kislina (E330),

-         kar koli »ultra-pasteriziranega«,

-         ječmenov slad,

-         pektin (E440),

-         proteaza,

-         kar koli »encimsko modificiranega«,

-         kar koli, kar vsebuje »encime«,

-         sladni ekstrakt,

-         sojina omaka,

-         ekstrakt sojine omake,

-         sojini proteini, koncentrat sojinih proteinov, izolat sojinih proteinov,

-         kar koli »okrepljenega z beljakovinami«,

-         kar koli fermentiranega,

-         začimbe.

Sestavine, ki skupaj z mononatrijevim glutaminatom krepijo okus (so v živilu skupaj z MING):

-         dinatrijev-5-gvalinat (E627),

-         dinatrijev5-inozinat (E631),

-         dinatrijevi5-ribonukleotidi (E635).

Sestavine, za katere SUMIJO, da vsebujejo ali da ustvarjajo višek predelane nevezane glutaminske kisline, ki deluje kot sprožilec reakcij pri zelo občutljivih ljudeh:

-         koruzni škrob,

-         koruzni sirup,

-         modificiran škrob,

-         lipolizirane mlečne maščobe,

-         dekstroza, rižev sirup, rjavi rižev sirup,

-         mleko v prahu, mleko z manj maščobe (na primer: posneto mleko, 1% mleko, 2% mleko),

-         večina nemastnih ali malo mastnih izdelkov, kar koli obogatenega ali obogatenega z vitamini.

Navadite se brati deklaracije in ne kupujte proizvodov, ki imajo dolge sezname sestavin in besede, ki jih ne razumete...