Še zavedamo se ne kako pomembno je dihanje, predvsem pravilno dihanje – trebušno dihanje oz. dihanje s prepono. Poleg tega, da neguje reproduktivne organe ter spolne hormone, topi odvečno maščobo, krepi imunski sistem,…

Ob dihanju s trebuhom se celice pospešeno obnavljajo, notranji organi so nahranjeni, kisik nas poganja, srce je razbremenjeno, živčni sistem pretočen, organizem močen.

Bolezen je le drugo ime za nepredihanost. A čisto lahko je obrniti smer in se spremeniti v prerojenost. Ko spremenimo svoje dihanje, preoblikujemo svojo realnost. Bolj se z dihom preselimo navznoter, manj potrebujemo od zunaj.

Friedov nasvet pri učenju pravilnega dihanja je preprost - na novo je treba odkriti prepono (diafragmo). To je mišica, ki ločuje prsi od trebušnega dela in se, medtem ko vdihujemo, malce zniža, s tem pa prisili trebušne mišice, da se upognejo navzven in ustvarjajo prostor, v katerega se lahko pljuča razširijo. Zavestno sproščanje trebušnih mišic pri vdihu preponi dopušča, da pade dlje, to pa pušča več prostora za razteg pljuč. Tiste, ki dihajo s prepono, zlahka prepoznamo, saj se, medtem ko vdihujejo, njihovi trebuščki rahlo napenjajo.

Vsakič ko vdihnemo zrak pridobimo kisik in sprostimo ogljikov dioksid. Ko pa dihamo plitko, zmanjšamo pretok teh plinov v in iz telesa, kar nam otežuje lajšanje stresa. Z osredotočanjem na dihanje lahko okrepimo duševno in telesno počutje. Med nepravilno dihanje štejemo tudi prsno dihanje. Takšno dihanje je nepravilno (plitko in pogosto neredno ter hitro) in je odraz sodobnega življenja (stres, tesnoba, čustvene stiske,…). Pri vdihu se prsni koš razširi in ramena se dvignejo, da bi pljuča zajela zrak. Pomanjkanje kisika in naraščanje ogljikovega dioksida v telesu, povezanega z zadrževanjem diha, lahko privede do utrujenosti in potrtosti. Izdihne se preveč ogljikovega dioksida in možgani ter drugi deli telesa dobijo (zaradi neravnovesja kisika in ogljikovega dioksida v krvi) premalo kisika. Trebušno ali preponsko dihanje je naravno dihanje novorojenčkov in spečih odraslih. Med širjenjem trebuha, ko se prepona krči navzdol, se vdihnjen zrak potegne globoko v pljuča. Med izdihom se trebuh in prepona sprostita. Preponsko dihanje je globlje in počasneje kot plitko prsno dihanje, pa tudi bolj ritmično in sproščujoče. Dihalni sisitem je pri preponskem dihanju sposoben opravljati svoje delo proizvajanja energije iz kisika in odstranjevanja odpadlih produktov. Z zvišanjem zavedanja lastnih vzorcev dihanja in s prehodom na bolj trebušno dihanje lahko uravnovesimo raven kisika in ogljikovega dioksida v telesu, normaliziramo, srčni ritem, zmanjšamo mišično napetost in tesnobo, ki je posledica stresa.

Pri izvajanju yoge in meditacije se lahko zelo dobro predihamo, mogoče je ravno pravi čas da se spoznate z njima….

Yoga

V Indiji poznajo jogo že več kot 3500 let. Nomadi iz srednje Azije (Arijci) so od leta 1500 pr.n.št. prodirali vedno globlje v Indijsko podcelino in s seboj poleg družbenega reda, t.i. kastnega reda, prinesli disciplino uma, ko so jo imenovali 'joga'. Ta je vključevala metode za doseganje stanje duha, v katerem so čuti pod nadzorom in telo v oblasti. Slikoviti povedano: um kot voznik upravlja z vsemi petimi čuti, ki jih vpreže pred vozilo, telo in ga z njim usmerja.

V tisočih letih so se iz različnih temeljnih konceptov razvile tri pomembne tradicionalne usmeritve joge:

-          Joga, prepletena z religijo, temelji na Upanišadah, zbirki besedil približno iz leta 800 pr. n. št., ki zajema bistvo staroindijskih zapisov o religiji in filozofiji ter o njih razpravlja in jih komentira. Drugi vir indijske modrosti jogi prav tako pripisuje pomembna didaktična pesem iz 18 spevov in del Mahabharate, ki je eden do dveh nacionalnih epov približno iz leta 500 pr.n.št., drugi pa je Ramajana. Ta velika zbirka spisov posreduje zgodovinsko znanje na zelo nazoren način.

-          Klasično-filozofska joga temelji na Patanžalijevih Jogijskih sutrah (nastanek med 200 pr.n.št. in 200 n.št.), ki se pogosto označujejo kot temeljni koncept joge. V teh sutrah je opisan način delovanja uma in nakazana pot, kako premagati moteče dejavnike uma in doseči pravo spoznanje o samem sebi in svetu.

-          Hatha joga temelji na besedilu Hatha joga pradipika (nastanek med 800 in 1200 n.št.), ki je tako rekoč priročnik k Patandžalijevim Jogijskim sutram. To besedilo opisuje telesne vaje, s katerimi se lahko telo kot orodje usmeri na pot k spoznanju.

Na podlagi Bhagavadgite, Patandžalijevih Jogisjkih suter in Hatha joga pradipike so se razvili osrednji koncepti jogijskih svetovnih nazorov. Vse poznejša dela o jogi izvirajo iz ene od teh modrosti in tudi današnja joga pogosto združuje dve ali več tradicionalnih usmeritev.

Začetki joge so tesno povezani z indijsko kulturo, vendar joge kljub temu ne smemo zamenjevati z religijo. Čeprav so zgodovinska temeljna besedila vedno znova nanašajo na neko nejasno opredeljeno božanstvo, gre pri tem za sistem za neke vrste nauk najdenja samega sebe, ki ni vezan na določeno religijo ali verovanje. Jogo je torej mogoče odkrivati neodvisno od verskega prepričanja posameznika z namenom osebnega razvoja telesa in uma.

Joga je eden od najstarejših naukov in metodologij, ki obravnava celovitost človeka – telo, um in dušo – ter njegovo ravnovesje in enost. Jogijska vadba temelji na najmanj 3500-letnem znanju o strukturi telesa in načinu delovanja uma. V tem času so bili raziskani vsi mogoči moteči dejavniki in razvite učinkovite vaje, ki te moteče dejavnike trajno blažijo ali odpravijo – namen pa je osvoboditev človekov duše.

Joga je stanje, ko naj bi se telo, um in duša združili (sanskrt. Judež: zlitje). Želja po uresničitvi tega cilja je brezčasna, zato je joga še danes tako prisotna in priljubljena, kot je bila pred tisoč leti. Ko je doseženo stanje joge, duh umirjen in zaznavanje jasno, prevlada občutek enosti in blaženosti. Pojem joge obsega tudi tehnike, s pomočjo katerih je mogoče doseči to stanje. Nekatere od teh so izvajanje telesnih položajev (t.i. asan), nadzirano dihanje (t.i. pranajama), meditacija, petje, branje starih zapisov,… Glede na osebno dispozicijo in naklonjenost jogija (tisti, ki izvaja jogo) se lahko v zvezi s tem postavijo različna težišča. Vendar vse poti vodijo k istemu cilju, k popolni svobodi.

Joga izhaja iz tega, da telesna in umska pogojenost, miselni vzorci, napačno zaznavanje ljudem preprečujejo zavestno, jasno in premišljeno ravnanje. Cilj joge je osvoboditi se teh močnih dejavnikov in doseči notranji mir – osnovni pogoj za neodvisnost od notranjih in zunanjih pritiskov.

Ljudje pa si svobode vsekakor ne predstavljamo na enak način. Nekateri ta pojem razumejo kot občutek blaženosti, notranjo umirjenost ter tudi kot neodvisnost od zunanjih potreb in pritiskov, samo-spoznavanje ali tako imenovano razsvetljevanje. Drugim pomeni svoboda občutek povezanosti z naravo, z vsem obstoječim, z vesoljem ali tudi z božjim. Za tretje pa je svoboda mešanica vsega. Joga vse to imenuje s pojmom samadhi – najvišje.

Kot najvišje vedno občutimo tudi to, da je joga potovanje navznoter. Spodbuja k samo-raziskovanju in samo-spoznavanju. Joga je notranja drža, ki zahteva in hkrati spodbuja pozornost in zavedanje. Poleg tega imajo številne jogijske vadbe veliko pozitivnih stranskih učinkov, ki lahko hitro izboljšajo vaš vsakdanjik, tudi če nikoli ne dosežete stanja najvišjega.

Joga je lahko preprosto ali zahtevno urjenje, terapija, etični življenjski slog, duhovna izkušnja in nenazadnje vir zadovoljstva. Veliko je razlogov, zakaj bi moral vsak nemudoma začeti z jogo, ne glede na čas, prostor ali starost.

Joga:

-          povečuje vzdržljivost, moč in prožnost

-          veča vitalnost in energijo

-          izboljšuje telesno počutje

-          zmanjšuje napetost in bolečine

-          upočasni staranje

-          lajša starostne težave

-          vodi v notranji mir in ravnovesje

-          veča odpornost proti stresu

-          veča kakovost življenja in umsko kondicijo

-          spodbuja pogum, vztrajnost in osredotočanje

-          veča osredotočenost in jasnost uma

-          uskladi telo, um in dušo

-          razkriva nove perspektive in mišljenja

-          pomaga prepoznati vedenjske vzorce in navade ter jih premagati

-          veča samozaupanje in samozavedanje

-          opisuje etični kodeks vedenja

-          omogoča prostor za duhovni razvoj.

Večina vadb oksidira organizem. To pa pomeni, da naši organi, naše celice ne dobijo dovolj kisika. Zato se prehitro staramo, celice se ne obnavljajo dobro, prihaja do vnetnih stanj. Koncentracija je slaba, možganske funkcije oslabljene. Intenzivnejše vadbe so sicer odlične za nastajanje rastnega hormona, zato je dobro, da se včasih malo bolj potrudimo; dobre so tudi za višji nivo testosterona. Zelo pa moramo biti pazljivi, kadar smo v stresni situaciji. Takrat so skoraj vse vrste aktivnosti preveč. Nadledvična žleza se s tekom, kolesarjenjem, fitnesom, aerobiko še bolj obremenjujejo. Čeprav imamo sami občutek, da nas dvigne, v resnici delamo na adrenalinu in že čez nekaj ur občutimo še večjo izčrpanost.

Yoga je narejena tako, da ščiti naše hormone. Še več – spodbuja jih k pravilnemu delovanju. Je edina vadba, ki skrbi za notranje organe in žleze. Ob hujšanju tudi vedno najprej opazimo upadel obraz. In z leti to ni videti prav lepo. Povešena koža ličnic, navzdol obrnjena usta, podbradek. Tonus kože je na ničli. S Yogo pa istočasno poskrbimo za mišice celotnega telesa, njihov volumen in pospešujemo tvorbo kolagena, ki nastaja samo takrat, kadar imamo dovolj tudi rastnega hormona. Z vsako vajo Yoge boste spoznali, kaj poleg oblikovanja telesa naredite za posamezen hormon. Dejansko boste organizem krepili brez nepotrebne utrujenosti.

Najpomembnejša je pravilna izbira vadbe takrat, kadar nimate nobene kondicije, in ne veste, kje bi začeli. In ne pozabite, da starejši kot smo, težje nam je začeti, več poškodb si lahko pridelate. In z nepravilno vadbo organizem le izčrpavamo in staramo.

Trebušno dihanje

Zakaj je popolno? Ker:

-         neguje reproduktivne organe ter spolne hormone,

-         pomlajuje, topi odvečno maščobo in krepi imunski sistem.

Ob dihanju s trebuhom se celice pospešeno obnavljajo, notranji organi so nahranjeni, kisik nas poganja, srce je razbremenjeno, živčni sistem pretočen, organizem močen.

Bolezen je le drugo ime za nepredihanost. A čisto lahko je obrniti smer in se spremeniti v prerojenost. Ko spremenimo svoje dihanje, preoblikujemo svojo realnost. Bolj se z dihom preselimo navznoter, manj potrebujemo od zunaj.

Dlani dajte pod popek. Trebušček ob vdihu napolnite in ga potisnite čim bolj ven. Ob izdihu začnite popek usmerjati proti hrbtenici. Najprej navznoter, nato še nežno navzgor.

Nov vdih, razširjen trebuh, vendar ga napenjajte kot žabica. Z izdihom ga popolnoma izpraznite.

Meditacija

Meditacija in njen pomen sta se prvič pojavila že pred 2500 leti, ko se je znameniti Buda usedel pod drevo. Ugotovil je, da lahko z meditacijo in poglobljenim dihanjem preseže zavest o pomanjkanju in trpljenju. Ko je vstal, je bil razsvetljen. Meditacija je umirjeno stanje duha, kjer potujemo v notranji svet. In zakaj prinaša toliko pozitivnega? Velikokrat ljudje iščemo odgovore v zunanjem svetu, medtem ko se tisti pravi odgovori za naše življenje nikoli ne nahajajo zunaj, ampak znotraj nas. S tem, da prisluhnemo, lahko doživimo izjemno izkušnjo miru. Meditacija je zelo močno orodje zdravljenja duha, uma in telesa. Pomaga nam pri osredotočenju in spoznavanju duhovnih resnic, ki jih poznamo tisočletja in katere vedno znova odkrivamo pri novih reinkarnacijah. Meditacijo lahko uporabljamo za številne namene: boljše počutje in zdravje, osredotočenje in umirjanje uma, večjo zavest o obstoju telesa in uma, ravnovesje čustev, za odkrivanje življenjskega poslanstva in iskanje odgovorov na naše težave,…

Meditacija usklajuje vzorce valov desne in leve polovice možganov in nas vodi v mirno stanje, v katerem lahko slišimo odgovore duše. Meditacija nam pomaga razumeti naš lasten um. Tako lahko prepoznamo negativno in to tudi preobrazimo v pozitivno.

Včasih boste morda ugotovili, da se ne morete sprostiti, saj je sproščanje pozitivno stanje, katerega morda niste vajeni. Ego vam ne dovoli sprostitve, saj si ne želi, da bi slišali sporočila, ki vas pozivajo k duhovnemu prebujanju. Le kaj mu bo potem ušpičila kreativna duša, ki zaupa toku življenja? Ključ do uspeha je vztrajnost. Vztrajnost v meditaciji vas bo prej ali slej pripeljala do sprostitve in miru, kar pomeni začetek poti k notranji modrosti. Ko boste to enkrat izkusili, ne boste nikoli več želeli biti brez občutka, ki je vaša edina univerzalna resnica – mir. Tudi vaše telo bo ob mirni energiji, ki teče skozenj, bolj zdravo in spočito.

Da bi našli stik sami s seboj, morate utišati kaotične misli, ki vas vodijo stran od vašega bistva in krepijo vaš nižji jaz. V središču meditacije je tišina. Tišina nam prinaša umirjenost in razumevanje samega sebe. Če želimo meditirati, moramo najprej utišati um in razviti sposobnost koncentracije. Šele ko je um miren in tih, se lahko povežemo s srcem. Ko pri meditaciji govorimo o srcu, ne mislimo na fizično srce, ampak na subtilno področje v središču presnega koša, ki ga imenujemo duhovno srce. To področje je vir našega navdiha. Če smo sposobni slišati glas duhovnega srca in mu slediti, lahko dosežemo nepredstavljivo v našem življenju. Meditacija nam daje notranje izkušnje in z vsako novo notranjo izkušnjo smo navdihnjeni iti še globlje. Na neki točki spoznamo potrebo po izražanju teh notranjih izkušenj v zunanjem svetu, želimo manifestirati notranje izkušnje skozi svoje zunanje aktivnosti.

Ko se izurimo v meditaciji, gremo lahko vedno globlje in se še močneje povežemo z lastnim srcem in to nas pelje k naši duši, naši življenjski sili in globljemu spoznavanju samega sebe.

Meditacija je umirjeno stanje duha, v katerem smo v sozvočju s frekvencami univerzalne ljubezni – kozmosom (rečemo mu tudi Bog, Izvor, Vir ... poimenovanje ni pomembno). Meditacija ni le sedenje z zaprtimi očmi. Je stanje, v katerem se umirimo do te mere, da slišimo lastno dušo.  Zato je sedenje pri miru le eden izmed načinov meditacije. Meditacija je vse, kar nas pomirja – petje, ples, sprehod v naravi, slikanje, šport ...

Kar nekaj vrst meditacij obstaja. Lahko se poslužite vodene meditacije, meditacije ob mirni glasbi ali pa preprosto v tišini. Meditirate lahko z belo svetlobo, angeli, Stvarstvom, samorogi ... karkoli čutite, da je v danem trenutku najboljše za vas.

Meditacija se lahko odvija tudi v gibanju, med različnimi dejavnostmi, če se le znamo osredotočiti na sedanji trenutek in na samo eno stvar. Med budističnimi menihi je meditacija med hojo izredno priljubljena in tradicionalna praksa.

Uležite se in v tišini meditirajte vsaj 30 minut, osredotočiti pa se na tiste dele telesa, ki vas bolijo ali pa jih želite preoblikovati (odprava mozoljev,…). Da bi prišlo do želenih rezultatov, je potrebno vsakodnevno izvajanje od enega meseca do treh let. Ko občutite mravljince po telesu ste sprožili dotok zdravilne energije, vztrajajte in bolje se boste počutili.

Izvajanje meditacije ter Yoge nam pomaga pri povezavi z izvorom.