Žal nimam toliko časa za pisanje bloga saj se trenutno ukvarjam s prenavljanjem prehranske karte, ki je narejena za vsakega posameznika in je unikatna. Prav tako izpisujem razne podatke, ki jih partner pretvori v informacijske zapise, da bi nam bilo vsem skupaj boljše…  

Zakaj pišem o duhovnosti,  ker je glavna metoda hujšanja ravno duhovnost, vera o boljšem jutri. Da ne obupamo nad seboj in da se povzpnemo na goro katero smo si namenili, ko smo se utelesili. Živimo v svetu energij, katerih se je prav zavedati tako tudi lažje vzpostavimo stik med dušo in telesom. Če tega ni, je duša dejansko tujek v lastnem telesu in zato v življenju ne pridemo nikamor, tičimo v kotu in se smilimo sami sebi in si grenimo življenje, tako sebi kot drugim ki so v naši auri oz. blizu nas,…

Vsak človek ima svojo začrtano pot, svojo karmo, ki jo ponavadi zaradi nevednosti še dodatno otežimo zakompliciramo. To, da smo nezdravi, predebeli, nezadovoljni, kaže na to, da moramo v življenju nekaj korenito spremeniti. Mogoče samo način razmišljanja, čustvovanja,…

Ker psihološke težave (ponavadi težave sami s seboj – strahove, nezaupanje,…) puščajo posledice na našem telesu. Seveda, najprej zboli mentalno telo, ki je človeškemu telesu nevidno (obdano z vibracijo), šele potem se bolezen pojavi na fizičnem telesu, takrat tudi zdravniki odkrijejo bolezen, čeprav je ta že dolgo prisotna in nam vsak dan posebej kaže svoje znake. Zato se ustavite in se zamislite, bolezen si ustvarimo sami. Zato ni odgovoren nihče drug, kot mi in če smo si jo nakopali (seveda  z razlogom) jo je potrebno tudi odpraviti (ker je to naš cilj – namen ob reinkarnaciji (ob vstopu duše v telo).

Na svetu smo za to, da v prvi meri poskrbimo zase, si vzamemo čas zase, meditiramo, se ukvarjamo sami s seboj, se spoznavamo in odkrivamo kdo pravzaprav smo, ker smo se zaradi drugih spremenili v tisto kar nismo. Zaradi ljubega miru, smo popustili, kar je napaka in tako ne živimo svojega življenja. Živimo v Kokri, rojeni pa smo v Savi, kot pravi moj partner Rado. Zato nam gre v življenju vse veliko težje, iz dneva v dan bijemo boj sami s seboj. Ali ni bolje, živeti po svoje, v tem primeru vsaj veš zakaj se z nekom bojuješ (kregaš), zase in za nikogar drugega. Najprej smo mi, šele potem je partner, otroci, straši, prijatelji,… Če ne poskrbimo zase in ugodimo drugim imajo od tega korist drugi, mi pa smo zmeraj na izgubi in zaradi tega smo nesrečni. Ko pa se naučimo sebe in svoje želje postaviti kot prioriteto, so vsi okoli nas najprej začudeni in seveda tega ne odobravajo, sčasoma pa se na to navadijo in to sprejmejo kot da je bilo vedno tako. Samo korak moramo narediti, biti moramo pogumni in stati za svojimi sanjami. Potreben je čas. Torej imejmo se radi in bodimo tisto kar smo, ne tisto kar mislimo da smo.

Duhovnost je način življenja, ne moreš biti duhoven hkrati pa ne razmišljati in delovati tako, oziroma jo uporabljati le občasno. Duhovnost naj bi živeli 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 12 mesecev v letu, 365 dni v letu,…Zaradi duhovnosti smo prišli na Zemljo, ker nam omogoča razvoj potencialov. Duhovnost je za vsakega posameznika edinstvena, je najpristnejši odnos do sebe in sveta kot celote. Veliko je takih, ki se imajo za duhovne, ker je pač tak trend pa se z njimi sploh ne moreš pogovarjat o nikakršni malenkosti, kaj šele o duhovnosti….

Vsak človek ima svojo identiteto (lastni prstni odtis, zobovje ali sestavo las, DNK, prehranjevalne potrebe), skupno nam je samo to od kod prihajamo in kam gremo. Duhovnost je nekaj čudovitega, če si pripravljen graditi življenje na dolgi rok. Tako tudi pri prehrani se vse najprej začne z mislimi – vizualizacijo, ni takojšnjega uspeha, a na koncu se vendarle izplača, dobimo vse povrnjeno. Toliko truda kolikor ga vložimo v neko zadevo dobimo slej ko prej poplačano, vmes je še seveda učenje brez katerega ne gre, saj smo za to prišli na svet. Da se učimo, gradimo in izpolnjujemo svoje želje. Življenje ni lahko, a ga ponavadi še bolj zakompliciramo ponavadi vse te diete tudi niso uspešne. Shujšamo pa se potem ponovno spet zredimo. In po starem našem prepričanju vržemo puško v koruzo, da to ni mogoče. Ni mogoče, ker se zadeve nismo lotili pravilno. Najprej je bila vsaka  zadeva narejena v glavi oz. najprej si je nekdo zamislil da bo naredil mizo in šele nato je miza nastala. Drugače povedano, najprej je potrebno posejati, da lahko požanješ, tudi pšenico moraš najprej posejati, da lahko vzklije, da jo lahko poberemo in iz nje naredimo moko ter šele nato lahko spečemo kruh. Postopek traja eno leto, tako je tudi pri želji.  Tako je tudi pri dieti najprej se moramo sami sebe videti lepe, s takšno postavo kot si jo želimo imeti, želja se nam ne bo uresničila takoj. To je dolgotrajni proces v katerem je potrebno vztrajati. Samo upanje in želja nas pripeljeta do cilja. Ne smemo gledati kako bomo do tja prišli. Prepustimo zadevo našim vodnikom in angelom, ki nam bojo na pot prinesli zadeve, ki jih potrebujemo, da se nam želja uresniči.  Potrebno je med tem časom gledati cilj, in ne obupati, ker če obupaš, greš od začetka. Ne teptajmo lastnega vrta, pustimo naj vzklijejo dobrote (naše želje).

 To je dolgotrajen proces ampak je trden in večen, in ko enkrat to izkusimo se ne vračamo nazaj, ne glede na kaj. Celotno življenje posvetimo temu oz. živimo duhovno življenje v vseh pogledih.

Najprej se je potrebno zazreti vase, kaj si želimo in kaj si želimo spremeniti. Poslušati sebe, naše telo, ki nam samo govori kaj potrebuje in česa ne. Zato pa se je potrebno najprej sam s sabo pomiriti, hoditi v naravo in se povezati s svojo dušo, izvorom. In odgovori, ki jih boste iskali, bodo kar vreščali iz vas.  Prišel je naval diet in vseh teh eko izdelkov v katerih se zgubimo. Industrija tako veliko ponuja, povsod so reklame in članki z vsebino zdravo prehranjevanje, in ravno ta čas je ta pravi da se ljudje začnejo ozaveščati kar se tiče prehranjevanja in  zato to nekateri ljudje izkoriščajo do obisti. Polnijo nam glave z ne resnico samo da izdelke prodajo in samo od nas je odvisno ali se bomo pustili nategovati vsej tej koprodukciji ali ne. Če si nečesa res močno želimo nas pot sama vodi do uresničitve naše želje. Samo odprti moramo biti in to zadevo sprejeti. In takrat se začne naše novo rojstvo.

Najprej pa je potrebno posejati, da lahko požanješ, brez tega ni nič, ker je zevnik prazen.

Veliko je napisanih diet, takšnih in drugačnih…  vsak človek se ima sam pravico odločati kakšno dieto bo izbral, če jo sploh bo, in ali bo prej obupal sam nad sabo. Ta karta na kateri trenutno delam ni navadna knjiga o prehrani, ki govori le še o eni dieti več, ampak je knjiga, ki govori o spremembi načina življenja. Vsak, ki pride do določenega razpotja v življenju, ko ne ve kako naprej, je prav da se usede dol in razmisli o tem kaj se mu dogaja, vem pa da je to lažje povedati kot narediti. Prišlo je obdobje tako imenovane »nove dobe« in to je čas velikih sprememb. Sprememb v nas in v naši okolici. To je predvsem čas duhovnosti, poglabljanja v sebe, delo na sebi. Čas ko se svet spreminja in mi z njim. In z vso duhovnostjo je tudi povezana prehrana, ki je vir našega preživetja.

Lp