Smo v 21. stoletju nove kamene dobe, kjer prevladuje hinavščina, laži, kraja,… deleč smo se, so nas pripeljali… In kako še komu kaj verjeti? Kako nekomu zaupati, kjub temu da govori resnico če neverjamemo in nezaupamo nikomur, ker tudi sami lažemo in okoli prinašamo. In ta začarani krog se vrti. Zgubili smo stik sami s seboj – z realnostjo, nezaupamo nikomur, še sami sebi ne… Vsi si želimo da se to neha, nihče pa ne naredi prvega koraka, da bi se kaj spremenilo… samo čakamo in čakamo… za to pa so naravne katastrofe zdrave in dobre. Samo na tak način se bomo zbudili in prišli do spoznanj, veste koliko jih je – nešteto. Samo ob spoznanjih se dejansko zbudimo.

Znani smo po temu, da samo jokamo in tarnamo, ter cvilimo kako nam je hudo, težko pa je narediti korak. Ne mečem vseh ljudi v en koš, ampak če nisi dobil plače že par mesecev zakaj še kar vstrajaš, poišči drugo zaposlitev oz. že prvič ko plača začne zamujati začni premišljevati kaj bi počel… ne, mi pa vstrajamo do zadnjega, potem pa smo vsi ubogi. Seveda, da šefi lahko počnejo z nami kar želijo, če smo se prodali… ponujali so nam ugodne kredite za to in ono in mi smo zagrabili – in sedaj imamo puf za stanovanje, avto- shajamo komaj iz meseca v mesec. Ko pa ljudi srečaš po cesti, na ulici pa je vsak bogat. Vsi se lepo oblačijo, imajo dobre in nove avtomobile, nove iPode in iPede ter pametne telefone, po drugi strani pa vsi jamrajo kako je težko in nimajo niti eura v denarnici… Ja žal smo si sami krivi, da se prostituiramo za to, da imamo položnice plačane, mogoče nam ostane še kakšen euro za kavo…

Saj poznate rek »Ne bom ti dajal rib, ampak te bom naučil kako se ribe ulovijo«. Če nekaj dobiš po suhem, si nekaj časa sit in zadovoljen, samo sam nisi za to nič naredil in tudi nisi zadovoljen. Kaj sploh to pomeni? Potrebno se je naučiti biti samostojen in odvisen samo od sebe. Se najti in povezati s seboj. Vsi smo poslani z namenom na ta planet in vsi imamo svoje poslanstvo. Izkoristimo svoje darove in ne obupujmo ob vsaki oviri.

Lahko vas s partnerjem naučiva kako ribe uloviti in stati ob strani tako na poslovnem kot zasebnem področju. Včasih ko se utapljamo potrebujemo nekoga, da nam pomaga se izvleči ven…

Spet še ena dva, ki prodajata prazno slamo… Kot prvo ničesar ne prodajava, kot drugo pa tudi midva sva imela težke življenske preizkušnje iz katerih sva se nekaj naučila in zato lahko svetujeva in pomagava. Še danes se učiva, dograjujeva, piliva,… Seveda se pa vsak sam odloča za to, ali potrebuje pomoč. Oba sva nejeverna Tomaža, vse morava imeti preverjeno da lahko dava kaj iz rok. Nisva ena od tistih, ki dajo v javnost določene zadeve, na koncu pa je ugotovljeno da so zgrešene ali pa vsaj pomanjkljive. Ne dajeva praznih obljub, eliksirjeva ter pripravkov, ki bodo izboljšali stanje v enenem dnevu… to so informacije – najino znanje za katerim trdno stojiva, saj se oba že lep čas samo s tem ukvarjava. Želiva pomagati, ker samo tako se bomo izkopali iz začaranega kroga.   

Včasih se je težko odpreti in nekomu razlagati o svojih življenjskih situacijah… Tudi sama sem imela takšno izkušnjo, ko enostavno nisem vedela na koga naj se obrnem… bilo me je neizmerno strah. Še tistim, ki sem se jim odprla me niso razumeli in mi niso mogli pomagati. Bila sem pripravljena na pomoč in na delo na sebi, ker sem vedela da moram nekaj korenito spremeniti saj tako ne gre več naprej. Nisem dolgo čakala, da sem spoznala osebo, ki mi je pomagala. Ko si odprt in pripravljen, ti pot pripelje prave ljudi – sebi primerne. To je pot brez lahkomiselnosti in bližnjic. Večkrat smo na preizkušnjah, a sadovi so zaradi tega veliko bolj slajši….

Bodite odprti in sprejmite tisto, kar vam življenje ponuja…