Grčija ima veliko otokov, vendar je Kefalonija otok, ki je vreden obiska, otok leži v Jonskem morju na zahodni strani celine. Kefalonija ni tako »oblegana« kot Zakintos, navdušijo pa nas turkizno modri zalivi z bogato morsko favno, unikatno živalstvo, visokogorske kefalonske jelke, neokrnjena narava, doline, ki se ponašajo z nasadi oljk in vinogradov, sončna,  prijazna in naravna – vse to je grški otok Kefalonija. Pomembno je omeniti, da ker se otok nahaja na zahodni strani celine, ni močnih vetrov kot na vzhodni strani Peloponeza.

Kefalonija naj bi bila po legendi dejanski dom Homerjevega Odiseja in ne sosednja Itaka. Med II.svetovno vojno so Kefalonijo najprej zasedli Italijani in leta 1943 Nemci. Zaradi grške državljanske vojne se je mir na otok vrnil šele leta 1949. Leta 1953 je Kefalonija doživela zelo hud potres, ki je uničil večino stavb na otoku, prizanesel je le severnemu delu otoka. Vse  nepremičnine in zgodovinske znamenitosti so bile obnovljene, vse pa je zgrajeno nekako namensko in  tako ni občutiti zgodovinskega »pridiha« kot v ostalih delih Grčije.

Kefalonija ima mediteransko klimo, za vse, ki imamo radi vročino, je najboljši čas za obisk med  junijem in avgustom (povprečna temperatura zraka je 29 stopinj celzija), tisti kateri pa imajo radi zmerne temperature (ter cene) pa bodo Kefalonijo obiskali spomladi – od aprila – maja…ali pa v jeseni, ko je še vedno dovolj toplo, a včasih kar precej deževno.

Glavno mesto otoka Kefalonija,  Argostoli, se razživi ob večernih urah in nam ponuja pristen utrip življenja domačinov. Za njih je značilno, da se čas takrat ustavi, saj se na večerjah zberejo prijatelji z družinami na večernem druženju v tavernah. Mize so obložene z grškimi dobrotami, ne sme manjkati niti kozarček ouza in dobre kapljice otoškega vina – Robola )(belo suho vino-najbolj poznano vino otoka Kefalonija)

Kefalonija, ki še tako velikega svetovljana ne pusti ravnodušnega, je največji izmed Jonskih otokov. Nad modrino kristalnega morja in bujnim zelenjem se dviga mogočno gorovje Ainos, najvišji vrh Jonskega otočja, kateri meri 1.628 višinskih metrov. Ko slišimo ime Kefalonija, se nam misli ustavijo pri rajskih plažah. Obala otoka je razgibana, krasijo jo slikovite ribiške vasice in za številne turiste najlepše plaže grškega otočja. Kefalonija je eden izmed redkih grških otokov, ki se ponaša s skoraj vsemi vrstami plaž- od lepo urejenih skalnatih, prodnatih, peščenih in do skritih plaž, ki zadovoljijo še največje avanturiste.

Najlepše plaže otoka Kefalonija:

Plaža Myrtos, slovi kot najlepša na otoku in je pravi zaščitni znak Kefalonije, saj jo lahko vidimo na mnogih fotografijah in razglednicah. Večkrat je bila razglašena za najlepšo plažo v Grčiji in celi Evropi. Do plaže z belo mivko  in turkizno modrim morjem vodi serpentinasta cesta. Pogled na plažo z visokega klifa, ki jo obdaja je nepozaben.

Skala Beach, v mestecu Skala na jugovzhodu otoka, lepa dolga plaža z mivko in kamenčki

Makris Gialos,v turistično priljubljenem mestu Lassi, je zelo lepa peščena plaža,  domačini ji pravijo tudi Costa Brava

Atheras Beach, na severu zahodnega dela otoka, leži majhna, a lepa peščena plaža

 Antisamos, blizu mesteca Sami leži plaža z belimi kamenčki

XiBecah, plaža z rdečo mivko, kje se uživa v vodnih športih

Otok je poln manjših in večjih samostanov, cerkev in ostankov gradov. Vredni ogleda sta še dve lepi destinaciji: podzemni jami Drogarati in Melissani. Melissani je čudovita jama blizu mesteca Sami na zahodni strani otoka, z lesenim čolnom se odpeljemo po čudovitem turkiznem podzemnem jezeru, jama z jezerom ni več podzemna, saj se je zrušil strop, voda pa ni samo sladka, saj je jama oddaljena od morja cca. 500 metrov. Jamo Drogarati so odkrili pred približno 300 leti. V jami, ki v globino meri 60 metrov, je veliko lepih stalagmitov in stalaktitov rdeče, zelene in bele barve, stalna temperatura v jami je cca. 18 stopinj, v jami je kar »prijetno hladno« glede na zunanjo temperaturo.

Kefalonija –Grška musaka

Najbolj tipične jedi otoka Kefalonija so Feta sir, Kefalonjske pite (polnjene so z rižem , špinačo, porom, hobotnico in ribami), Riganada (popečene rezine kruha z olivnim oljem in origanom, Aliada (jed iz česna, kuhane hobotnice in pire krompirja) in musaka.

V sredozemski kuhinji, je musaka klasična jed iz pečice. Poletna zelenjava je njena glavna sestavina, narezana na rezine in zložena v plasteh v glineno posodo. Največkrat so to jajčevci, bučke, paradižnik in krompir. V Grčiji oz. na otoku Kefalonija je »moussaka« tradicionalna narodna jed.  Pripravljajo jo z jajčevci in prelijejo z bešamelom, včasih pa musako tudi prekrijejo s trtnimi listi, ki so značilnost in posebnost grške kulinarike. Nekje leta 1920 je nastal recept za grško musako, za njenega »očeta« velja Nikolaos Celementes, slavni grški kuhar, kateri je pod vplivom francoske šole oblikoval sodobno grško kuhinjo. Napisal je nekaj kuharskih knjig, v katerih najdemo tudi recept za musako. Čeprav velja za mesno jed, so v izvirnem Celementesovem receptu v njej le jajčevci, drobtine in paradižnikova omaka z origanom. Francoskemu vplivu se lahko Grki zahvalijo za bešamel, ki pokriva musako namesto trtnih listov. Tako je leta 1920 nastal najbolj značilen recept za grško musako, ki jo v današnjem času poznajo po celem svetu.

Za otok Grki pravijo, da je najlepši grški otok, kot pravi biser ga predano varujejo pred množičnim turizmom, otok zato Kefalonija ostaja edinstvena in pristna v svoji naravi in tradiciji. Kefalonija nas očara v trenutku, ko pristanemo na njej. Tako kot je neustavljiva želja gnala Odiseja, potem ko kje obplul širni svet, da se vrne nazaj, tako si boste vsi želeli vrnitve na otok z največ sonca v Grčiji.