Dan reformacije je spomin na dogodek iz 16. stoletja, ko je dr. Luther s svojimi znamenitimi 95 tezami sprožil proces, ki je spremenil celotno zahodno krščanstvo, tudi rimokatoliško. Slovenci pa smo z reformacijo dobili tudi prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Dobili smo prvo tiskano knjigo v maternem jeziku – Katekizem – postavili je temelje slovenskemu knjižnemu jeziku, kakor tudi prvič pojmovano besedo Slovenec.

Na današnji dan leta 1517 je začetnik reformacije Martin Luther na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil 95 tez, s katerimi je želel opozoriti na nekatere nepravilnosti v Cerkvi. Njegov namen, kakor lahko domnevamo tudi za Trubarja in druge reformatorje, ni bil ustanovitev nove vere, temveč povratek k izvoru. Doseči to, da Cerkev postane preprostejša in da se bogoslužje približa človeku. Za Slovence je bila izjemnega pomena zahteva, da se vero uresničuje v maternem jeziku, saj smo zaradi tega dobili prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.

Osrednja figura slovenskega reformatorskega gibanja je bil Primož Trubar, ki je odigral veličastno vlogo pri uveljavitvi slovenščine in pojma Slovenec. Leta 1550 je izšla prva knjiga v slovenskem jeziku in prva slovenska tiskana knjiga Katekizem. Z naslovne strani ne izvemo ne avtorja ne letnice in kraja tiskanja, kakor tudi ne tiskarjevega imena. Trubar se je skril pod psevdonimom Rodoljub Ilirski, ker je bilo v nemških deželah, kjer je bival kot izgnanec, tiskanje protestantskih knjig prepovedano. Istega leta je Katekizmu dodal tudi Abecednik, rešitev za tisto kmečko prebivalstvo, ki ni znalo brati.

Primož Trubar velja za očeta temeljev slovenskega knjižnega jezika. V svojih predgovorih, nagovorih in posvetilih govori o ˝lubih bratih˝ Slovencih kot o ubogem, preprostem in dobrosrčnem ljudstvu, svojo ljubezen do domovine in slovenskega ljudstva pa izkazuje z nagovorom ˝moji lubi Slovenci˝. Prav ljubezen do domovine je v njem sprožila željo po pisanju v maternem jeziku.

V času reformacije smo Slovenci pridobili še eno zelo pomembno delo – prevod Svetega pisma v slovenščino. Primož Trubar je leta 1577 končal z izdajo slovenskega prevoda Nove zaveze, leto kasneje pa je z zaključkom prevoda celotnega Svetega pisma končal Jurij Dalmatin. Prevod Biblije predstavlja edinstveno delo na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva.

Trubar in reformacijsko gibanje je postavilo temelje slovenskega knjižnega jezika in s tem tlakovalo pot slovenski literaturi, prihodnjim generacijam je zagotovilo ohranitev slovenščine skozi čas ter prebudilo slovensko narodno zavest. V današnjem času je ključnega pomena, da ohranimo jezik in kulturo, saj bomo le tako kot narod preživeli. Kot bi rekel Trubar, potrebno bo ˝stati inu obstati.˝

VTC