Kot smo že nekaj časa vajeni, Pertinač sočno, slikovito opiše trenutne notranje politične razmere, v slogu torej, ki je ljudem blizu in razumljive, a kaj, ko se z vsebino pa slovenska politična jagnjeta ne strinjajo. A kar je najbolj bistveno: Aljuš ve, to sem prepričan, da je edina možna in realna rešitev mandat JJ, a kot levičar, mu ta možnost ni hudo všeč. Vsaj zdi se tako. In tako se ta ex-politik umešča v tisti krog ne tako majhnega števila komentatorjev in poznavalcev slovenske politike, ki zase trdijo, da so levičarji, a nam nihče od n jih ne zna pojasniti, zakaj. Kje za vraga se je leva politika v svetu še obnesla? Kje so družbe pod levico napredovale kot družba in omogočile dostojno življenje vsem, ne le njihovi ideološko zaslepljeni levici? Ne zna pojasniti, zakaj pri nas nimamo elite; namreč tiste zdrave, podjetniško uspešne elite, ki s svojim premoženjem, pridobljenim z znanjem in nenehnim trudom, ustvarjajo tisto finančno podlago, od katere je odvisna država. Nimamo elite, ki bi lahko donirala svoja sredstva za dobro državljanov. Kdor trezno in nepristransko ocenjuje stanje v naši državi, ve, da je JJ trenutno edini sposoben zaobrniti negativne trende. A to se ne bo zgodilo; predvidevamo sicer lahko, da bo SDS relativni zmagovalec naslednjih volitev, a čeprav se bo to mogoče zgodilo, ne bo mogel sestaviti tako trdne vlade, da bi bila kos ulični demontaži poraženih levičarjev. Če nič drugega bi bil ujetnik, neke smešne koalicije minornih strank, ki ne premorejo dosti več od napuha samopomembnosti. Sicer pa je moj nasvet JJ – zanj me seveda ni niti prosil niti ga potrebuje –, naj misel na naslednji vlado opusti, pa naj se z milijardnim dolgom ukvarjajo tisti, ki so ga zagrešili. Vemo, da tega ne bodo zmogli, še več, morda tega tudi ne bodo hoteli, kajti če bi to bila njihova namera, ali pa bi bilo v njihovi sposobnosti, bi to že storili. Zato samo ponavljam besede rimskih gladiatorjev, ki so nadvse primerne za naš položaj: Ave Golob, morituri te salutant!