S sveže pokošenih polj prijeten vonj že veje,

med bilkami nekje se elegantno mačka greje.

Mavrični metulji s krili dramijo cvetlice;

v mojem srcu srečno spet cvetijo rdeče vrtnice.

Ob poti tam živahno valovi koruza mlada,

pred njo pa tiho, sramežljivo ždi rdeča ajda;

na mojih prsih se bohoti mala morska zvezda...

Nad Kamnikom daleč je najina plaža,

vranje lase tvoja dlan nežno boža.

Tu ducat in osem se prstov prepleta,

najini srci amor skupaj spleta.

Pod nama romantično sonce zahaja,

kot grozdje ljubezen me tvoja opaja,

tu rjav tvoj pogled se v očeh mi sprehaja.

So kot med čebeli meni tvoje ustnice,

nekje v daljavi spet dišijo vrtnice...

Srce me dreza, neučakano vprašuje:

„Mar princ je, ko te tako lepo ljubkuje?“

Utrinek poletni se lesketa v očeh,

na ustnicah počiva angelski nasmeh;

še bila bi z nogami brez tebe na tleh.

V tvojem toplem objemu kot ptica lebdim,

v njem je moj svet, vse kar lahko si želim;

vonj sladkega grozdja spet čute mi mami,

srcu nasmešek dotik tvoj izmami.

To princesko nežno zvezdice ob tebi zbadajo,

poljubi tvoji nad njih v nebesa mene dvigajo,

ljubezen božansko v srcu sanjavem prebujajo.

Večno za temi očmi bo ljubezen gorela;

boš v srcu za vedno moj čmrlj, jaz tvoja čebela.

Sije zasanjano mesec veseli na naju;

za vedno ob tebi, s teboj se bom zbujala v raju.