Mala črna kepica si bil,
ko si črni pasji mami se skotil,
z bratci, sestricami bil obdan,
hitro rastel si iz dneva v dan.
Čez tednov osem v nov odšel si svet,
v kožušček lepi že odet.

Hitro si rastel, mali moj medo,
vsak dan veselo prevračal si skledo.
Zobe si imel za luknjač
pri uničevanju vseh novih igrač,
ponoči pa vestno si drva nam sekal,
z repom smeti po dvorišču pometal.

Po letu lepih, nasmejanih dni
me sonček v toplo jutro prebudi;
medvedek mali zdaj je velikan,
s poljubčki mokrimi pozdravlja me v nov dan.

Še vedno igriv kot prvi dan
le meni zvesto ti si vdan,
sreča v mojem srcu si,
moja SREČA si NA VRVICI!