Ko se že ravno vsa Slovenija ubada z vprašanjem istospolnih porok in posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev, ne morem ,da ne bi tudi sama nekaj napisala. Morda za bralce ali samo zase, ampak ni toliko važno, to moram dat iz sebe, če komu ni prav, mu ni treba brati. 

Pred časom smo imeli referendum o tej isti stvari, zapravili smo toliko denarja, ki bi ga lahko porabili bolje, na primer za vse ljudi, ki nimajo za preživetje, ogrevanje, šolske potrebščine, ki nimajo službe in podobno. Ki umirajo na obroke. Kolikor fizično preživijo, jih psihično tako življenje zagotovo dokončno povozi, uniči. In smo takrat izglasovali, da se homoseksualci ne smejo poročiti in da ne smejo posvajati otrok. Oh joj, kako za časom živimo v tej naši Sloveniji.. Morda naše državne meje niso zastonj v takšni obliki, morda je to tako zgolj zato, da bi vsi že na daleč videli, v kako kurji državi živimo. No in zdaj, po tolikem času, so se državniki lepo odločili sami in končno uzakonili tisto, kar bi morali uzakoniti že takrat, in to brez nepotrebnih in predragih referendumov. A zdaj so se pa lahko sami odločili? 

Končno so se stvari premaknile, končno se malo bolj čuti "svobodo", "enakost", "bratstvo". A očitno le na videz, kajti ljudje, ki za moje pojme nimajo povsem razčiščenih pojmov, kaj je svoboda, dobrobit otroka in podobno, so takoj skočili v zrak in pričeli zbirati podpise proti novi zakonodaji. Ker po njihovem mnenju ni naravno in normalno, da imajo istospolni ljudje pravico do poroke in do otrok. Ker so izmečki in ker so preprosto preveč deviantni. In kaj je po njihovem mnenju "normalno" in "naravno"?! Vse skupaj me bolj spominja na hordo konjev s plašnicami čez oči, da vidijo zgolj naravnost, le tisto, kar so jim privzgojili, kar se jim edinole zdi "normalno", ne znajo pa pogledati izven okvirjev, s svojimi lastnimi možgani, v kolikor jih je od vsega pranja še kaj ostalo. Pa brez zamere, to ni mišljeno žaljivo, temveč popolnoma realno, morda le nekoliko metaforično. 

Zakaj toliko ljudi meni, da so heteroseksualni pari boljši starši, da si le oni zaslužijo imeti otroke? Zakaj potem ne diskriminiramo še vseh narkomanov, alkoholikov, kristjanov, budistov, psihičnih bolnikov, in vse ostale, ki se nagibajo kamorkoli drugam, kot naravnost in ki imajo vcepljene kakršnekoli ideje, ki niso naravne? Da ne bo pomote, sama jih ne bi diskriminirala, to je zgolj vprašanje, bolj kot ne retorično. V klasičnih družinah mati - oče - otrok se vse prepogosto dogajajo nasilna dejanja, pijančevanje, zlorabe, uživanje drog in podobno. In to je zdravo za otroka? V krščanskih družinah se otroke sili k verouku, k maši, k upoštevanju vseh Cerkvenih in Biblijskih pravil, ki jih zagotovo ni postavil drug, kot človek, ki je želel imeti nadzor nad ljudstvom. In to je v redu? Zdravo? Dobro? Morda naravno in etično? Sploh glede na nasilje, ki ga je v Bibliji polno, povsem preveč. In ljudje z motnjami nadzora jeze in podobno, a bi njim tudi prepovedali imeti otroke? Ker takih ni malo, in grem stavit, da jih je veliko tudi med vsemi temi, ki se trenutno za moje pojme nerazumno borijo proti na novo sprejeti zakonodaji. 

In baje je homoseksualnost nenaravna, pravijo, da jo je treba pozdraviti in takim ljudem vsiliti heteroseksualnost. In zakaj bi bilo to dobro? Ker nekomu ne zgleda lepo? Meni tudi marsikaj pri ljudeh ne izgleda lepo, pa zato ne zbiram podpisov za referendum, s katerim jih bom izključila iz družbe. Kaj pa, če bodo nekoč glavni družbeni akterji ravno geji in lezbijke in bodo vsem ostalim zapovedovali svojo spolno usmerjenost? Kako bi se počutili, če bi vam vsiljevali, s katerim spolom morate občevati in kaj je prav in kaj ni, vi pa se s tem ne bi mogli strinjati in bi vam šlo na bruhanje?

Ljudje se rodimo naravni, potem pa nas družba in kultura obdelata, spremenita, nam zapovedujeta, kaj smemo in česa ne. A to ne pomeni, da lahko popolnoma spremenita našo naravo in naše čustvovanje, občutenje, misli. Tako, kot se je nekdo rodil kot ženska, se je rodil kot homo ali heteroseksualec. To ni ne privzgojeno in ne nalezljivo. To je preprosto nekaj, kar si. In če želimo imeti svobodo in pravičnost, se tudi ravnajmo tako, kot da si tega resnično želimo, ne da ta svoboda in pravičnost veljata le za določen krog ljudi.