Dolgo nisem pisala. V moji glavi je bila - in je še vedno - taka zmeda, prava vojna idej, misli, čustev, izkustev, da niti ne vem, kam in kako, kdaj in kje, s kom in s čim. Fakultetne obveznosti terjajo svoj čas in mir, ali bolje rečeno nemir. Služba, ki je bila pred dvema mesecema povsem sveža, ravno tako. Spremembe znajo biti včasih stresne. Sploh, kadar ne gre ravno za sanjski poklic ali za delo, ki bi ga od samega začetka opravljala z veseljem. Na določene stvari se navadiš in pozabiš, da to ni tvoja prioriteta, da si imel drugačne sanje in želje zase. Da si se videl v nekem povsem drugem svetu, s povsem drugačnimi ljudmi in povsem drugačnimi mislimi. Danes sem tukaj. In s tem, kar imam, moram nekaj narediti. Že nekaj časa premlevam, kaj bi v življenju sploh rada dosegla. Kaj bom počela, kot bom 'velika'. Kje bom. Kakšna bom. In nisem vedela. Pojma nisem imela. Pogled vase je bil precej zastrt, onemogočen, toliko preprek je bilo do bistva, da ga nisem našla, niti ga nisem uspela videti od daleč, da bi ga vsaj oplazila s pogledom in bi mi dal okvirno pot. 

Preveč sem podlegla stresu, vsakdanjim opravkom, preveč sem hitela, da bi ujela vse roke in naredila vse tisto, kar se od mene pričakuje. In pri tem sem pozabila nase. Pozabila sem, da rabim mir, tišino, počitek. Pa ne govorim o spancu, tega imam ravno prav - vsaj v večini. Pozabila sem na notranji mir, ki sem ga preveč obložila in je pričel pokati na večih mestih. Posledice so seveda že prišle, saj vedno pridejo ;) ko sem izgubila zanimanje z lastne sanje, ko sem postala živčna razvalina, se še nisem toliko obremenjevala s tem (pa bi se morala), vendar pa, ko sem uvidela, da me hecajo lastne telesne funkcije, sem prišla do tega, da ni vredno; ko so se pričele težave s pomnjenjem, ko se mi je mesečni ciklus podaljšal na dvo-mesečnega, ko so me pričeli boleti vsi sklepi, četudi sem izgubila kar nekaj kilogramov, ni bilo več šale. 

Danes je bil zunaj tako topel sonček, tako lepo in prijetno je bilo. Vzela sem svoji dve psici in jo mahnila na bližnje polje, na zelene travnike, kjer še vedno cvetijo marjetice, vsake toliko je videti regratove cvetove ali pa rman, okolica je še vedno lepo zelena, v daljavi se mogočno iz ravnine vzpenjajo Alpe, nekje na zahodu se megleno vidi Triglav in vse naokoli hribi in gričevje. Popolno. Vzela sem si čas, se obrnila proti soncu in si nabirala njegove energije in topline. Nebesa. Namesto neprestanega hitenja sem tokrat izbrala najljubši sprehod mojih kužik - počasi, sproščeno, v miru, vse smo imele veliko od tega. Meni je prijalo malo miru, uživanja v sončnih žarkih, njima pa več vohljanja in 'branja' novičk, ki sta jih v zadnjih dneh zamudili. In ko sem tako stala obsijana s soncem, sem se poskusila spomniti, kaj bi počela, če bi bila lahko karkoli. Če ne bi obstajale nobene prepreke, če ne bi bila tako oblikovana in omejena s pričakovanji, kulturo, družbo, denarjem, študijem, trenutno situacijo. In sem se spomnila.

Rada bi se z ljudmi pogovarjala v španščini, ker je to jezik, ki je lahkoten kot pesem, kot poletna zveznata noč, ko nebo obsije svetla okrogla luna, ki diši po pravljici, po pokošeni travi, ko se sliši na tistoče čričkov in šelestenje trav, ko je svet drugačnih barv. In rada bi bila obkrožena s psi, rada bi delala z njimi, jih čuvala, negovala, se z njimi igrala, jih učila in uživala. Od nekdaj ljubim pse. Tudi na to sem pozabila - čeprav živim s temi psi, sem bila preveč zaposlena z življenjem, da bi to opazila in sčasoma sem na to gladko pozabila. In zdaj sem se spomnila, da ni lepšega, kot mečkati in kuštrati dolgodlake pasje frizure, božati mehko svilnato dlako, prste zakopati v pasji kožuh in ga celega zmasirati, poljubiti pasjo glavo, ki tako diši, vzeti v naročje male in velike kosmatince in jih razvajati, objeti te prisrčne velikane in minije in čutiti, kako ti z jezikov pritisnejo moker poljubček ali pa te ližejo v zameno, ker jih sam božaš. 

Sanje... Še vedno verjamem vanje. Vem, da je nekje nekaj velikega zame. Nekje obstaja kraj, poln pasjih poljubčkov in navihanih pogledov, ki jim je vseeno, če jim govorim s španščini ;)