Nekdaj sem bil precej zasvojen s filmi. Gledal sem jih zvečer po več ur hkrati, včasih tudi pozno čez polnoč, preklapljal kanale ter poiskal nov razburljiv film takoj, ko se je prejšnji končal. Ko sem sčasoma uvidel, da se ne morem obladovati, ter da takšna razvada škodljivo vpliva na mojo službeno pripravljenost, sem se odločil za radikalen ukrep. Televizor sem enostavno prodal. In sedaj že približno 15 let nimam televizorja. Kljub temu pa še vedno sem in tja pogledam kakšna poročila in kar precejšnjo količino celovečernih filmov, saj so povsem enostavno, brezplačno in legalno dostopni preko spleta. V zadnjem času sem se glede gledanja filmov še bistveno bolj discipliniral in se odločil, da jih bom gledal samo v času med uživanjem obrokov.

Seveda bi bilo je najbolje, da bi med uživanjem hrane svojo pozornost popolnoma posvetil hrani, toda hranjenje je edini čas, ko so moje roke in usta zaposleni in ne morem izvajati drugih opravil, kot pa gledati in poslušati. Vsak dan si namreč na