Vsak, ki se je poleti kaj manjšega udaril ali ki ga je kaj manjšega bolelo, ve, da je morebitna bolečina, ki je spremljala to poškodbo, kaj hitro izginila. Drugače je bilo z drugimi, ki so imeli večje poškodbe ali probleme z zdravjem, pri katerih bolečina lahko še vedno traja. Bolečina v obeh primerih boli in je težka. Že vse to je boleče. Vendar, bolečina je še večja, saj smo kot narodna skupnost podvrženi skupni narodovi bolečini, katera je posledica pretekle totalitarne zgodovine.
Gojenje čustev do žrtev
O tej nezaceljeni narodovi bolečini govori vabilo k praznovanju dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Kobaridu iz leta 2013, ki pravi: “Totalitarizmi so bili rojeni na ruševinah prve svetovne vojne. Seznam evidentiranih žrtev 2. svetovne vojne in po njej v Sloveniji sega do številke 97.506. Za vsako žrtvijo stoji človek z imenom in priimkom, z družino, očetom, materjo, sestrami, brati. Mnogi med njimi so bili mladi fantje in dekleta, možje in mamice, o
