Stalinova vloga v 'državljanski' vojni Kakšen je bil ta načrt? Trocki meni, da bi morali Rdečo armado poslati skozi brezpotno območje, v katerem večinoma živijo Kozaki, ki simpatizirajo s kontrarevolucijo in so se zanjo celo vojaško borili. Stalin predlaga povsem drugačen načrt: Odkorakali bi na Donbas, na Harkov in Rostov ter od tam sprožili glavni napad proti Denikinu, ker je to pretežno proletarsko zaledje veliko bolj primerno, ker tukaj ni sovražnega kozaškega okolja, ker je tukaj tudi železniška proga, ker je veliko lažje razdeliti Denikinovo vojsko na dva dela itd. Stalin postavi Leninu ultimat: "Sicer bo moje delo na Južni fronti postalo nesmiselno, zločin, nepotrebno, kar mi daje pravico, me zavezuje, da grem kamor koli, četudi je to za hudič, samo da se izognem bivanju na Južni fronti. Vaš, Stalin." Lenin se strinja s tem načrtom in ukaže, da se ustrezno ukrepa. Vorošilov v svojih spominih opisuje rezultat takole: »Rezultati so znani. V državljanski vojni je bil dosežen prelom. Denikinove tolpe so bile vržene v Črno morje, Ukrajina in Severni Kavkaz pa sta bila osvobojena izpod belogardistov.«  Ustanovitev konjeniške vojske na Južni fronti, ustanovljene na njegovo pobudo, je prav tako tesno povezana s Stalinovim imenom. Imela je odločilno vlogo pri drobljenju nasprotnih vojsk v zadnji fazi državljanske vojne. Tudi tukaj je naletel na odpor Trockega, ki je bil še vedno komisar za obrambo Sovjetske republike. 11. novembra 1919 je Revolucionarni vojaški svet Južne fronte obvestil Revolucionarni vojaški svet Centralnega komiteja, v katerem je Trocki še vedno sedel in imel glasovalno pravico, o odločitvi o oblikovanju nove konjeniške vojske: "Na svojem sestanku 11. novembra letos se je Revolucionarni vojaški svet Južne fronte na podlagi trenutnih razmer odločil, da bo oblikoval konjeniško vojsko, ki jo bo sestavljal 1. in 2. konjeniški korpus ter strelska brigada (s kasnejšim dodatkom druge brigade). Sestava Revolucionarnega vojaškega sveta Konjeniške vojske: poveljnik vojske, tovariš Budjoni, člani: tovariša Vorošilov in Ščadenko." Dokument: Resolucija Revolucionarnega vojaškega sveta Južne fronte z dne 11. novembra 1919, št. 505/8. Zahteva za potrditev zgoraj navedenega. Trocki glasuje proti resoluciji, vendar ne more preprečiti oblikovanja nove konjeniške vojske. Rdeča konjeniška vojska je nato uspešno napotena proti Denikinovim četam. Budjoni je komentiral: »V bojih na Donbasu je konjeniška armada skupaj s strelskimi divizijami pod svojim poveljstvom sovražniku povzročila velike izgube. Samo med 25. in 31. decembrom je bilo ubitih približno 3000 belogardistov, 5000 pa jih je bilo ujetih.«  Stalin je bil zato pripravljen in sposoben prezreti vsak ukaz ali direktivo od zgoraj, ko so to zahtevale razmere, kot je že dokazal med obrambo Caricina in Petrograda...