Partija se je zavedala pomebnosti časa in odgovornosti pri izpeljavi revolucionarne aktivnosti. Partijska konferenca, 1. in 2. junija v ljubljani je uskladila vse delo za protiimperjalistični boj proti angležem in Aneričanom. Cilj revolucije ni bila svoboda okupiranega naroda, temveč svoboda revolucije za oblast KP. Vse to je trajalo, dokler je bil Stalin Kitlerjev prijatelj in je slovenskimi komunisti odobraval okupacijo Slovenije. Po njunem medsebojnem spopadu (21. 6. 1941) pa je partija zamenjala in še okrepila klevete: izdajalci, fašisti okupatorji hlapci... vse kar je bila partija do takrat sama. (Ivan Korošec: Prva nacionalna ilegala Štajerski bataljon)