Spet sem našla čas zase, po dolgem času, po dolgotrajni ločitvi in počasnem končevanju še ene zveze, v kateri ne vidim resne prihodnosti z vsem kar spada skupaj. Zaupanjem, odkritostjo, skupnih planov, odkritih pogovorov, sprejemanje napak enega in drugega... Vse je nekako na pol, meni pa se to ne ljubi.
In tako sem ponoči, ko spet nisem mogla spat razmišljala, da mi je vseeno bolje biti sama kot pa napol v vezi, ki ne vodi nikamor. Res mi je včasih hudo zraven treh otrok, res sem velikokrat brez ficka in komaj shajam iz meseca v mesec. In tu pa tam paše, da lahko izbruhneš na nekoga :))
Ampak sem izgleda tip, ki bolje funkcionira sam. Sploh takrat, ko se na vse pretege trudim, da bi le uspelo in bi živeli kot vsaka povprečna družina in mi ne uspe...ja potem pa nič. In ko zložim vse kockice na pravo mesto, vidim da sem veliko bolj sproščena kot samska ženska. Znam se nasmejati, zna mi udariti na otročje;) lahko grem na kavo s kom brez slabe vesti in večnih očitanj. In tudi to, da nisem od nikogar odvisna ( večne besede moških-saj ne boš zmogla sama) Pfff...madonca koliko sem dala skozi v življenju in sedaj ne bi zmogla brez enga dedca...Saj ne rečem, da se ne bom še dobila z njim, ampak sedaj igram po svojih pravilih, spakirala stvari in se odselila ter zadihala :) In ja...spet imam stike s starimi skoraj pozabljenimi prijatelji, za kosilo si lahko naredim samo solato brez tistega "pogled ispod obrva"...kaj madonca, mi pač paše :) Ženske smo neverjetno vzdržljive in tale naša trma naš žene naprej...Vem , da se ne bi smela sama hvaliti, ampak res sem ponosna nase, da me nič več ne spravi na kolena...še najmanj pa razmerja...srce nekako otrdi in meni je vsaj sedaj tako všeč:)
Feb 03, 2015