Človek za življenje potrebuje pravzaprav zelo malo: hrano, vodo, zrak in bivališče ter oblačila. Vse to mu omogočajo štirje naravni elementi: zemlja, voda, zrak in ogenj.
-
-
Kristalno jasno nam je, da brez njih ni življenja. Vendar, ali se zavedamo, da vsi štirje elementi krožijo po našem telesu? In če primanjkuje enega, se poruši ravnovesje vseh in zbolimo.
-
Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno okolje, prepleteno z vplivi človekovega delovanja. Tudi človek sam predstavlja element tega okolja. S svojim delovanjem pomembno vpliva na osnovne sestavine naravnega fizičnega okolja, kot so zrak, voda in zemlja. Prav tako pa tudi okolje neposredno vpliva na življenjske in bivanjske pogoje človeka in s tem na zdravje in kvaliteto življenja.
-
Težko bi izbrali, kateri od elementov je bolj pomemben. Odvisno s kakšnega stališča gledamo. Z medicinskega stališča bi rekli, da je najbolj pomemben zrak oz. natančneje kisik. Praktično si pa lahko odgovorimo kar sami. Za nekaj časa zadržimo dihanje. Odvisno od posameznika, njegovega zdravstvenega stanja, treniranja, kako kmalu bomo morali zajeti sapo. Čas brez zraka lahko merimo v sekundah ali minutah.
-
Voda je eden najpomembnejših virov življenja za človeka, saj je poleg elektrolitov (natrij, kalij, klor, magnezij, kalcij) bistvena sestavina našega telesa in predstavlja od 45% do 70% naše telesne mase. Količina je odvisna od naše telesne sestave. Mišična celica je 75% sestavljena iz vode, maščobna celica pa le nekje med 5% in 20%. Če lahko človek brez hrane zdrži 30 dni, lahko brez vode le 4 do 10 dni. Kako dolgo lahko človeško telo zdrži brez vode, je odvisno od kondicije posameznika in predvsem od okolja – pri nižji temperaturi dlje kot na soncu.
-
Dnevni vnos tekočine je vezan na našo energetsko porabo: 1 - 1,5 ml/dan/količino kalorij. Človeško telo tako v mirovanju (ob energetski porabi 2000 kcal) dnevno potrebuje od 2 do 3 litre vode, ob telesni aktivnosti pa še veliko več.
DEHIDRACIJA
Je pomanjkanje vode v organizmu. Poznamo 3 vrste dehidracije:
- hipertonično,
- hipotonično in
- izotonično.
Pri hipertonični dehidraciji gre za pomanjkanje vode v celicah, saj z znojenjem izgubljamo predvsem vodo in relativno manj elektrolitov.
Hipotonična dehidracija pa je posledica izgube elektrolitov (še posebej natrija). Do nje pride, ko ob intenzivnem znojenju želimo velike izgube tekočine nadomestiti s pitjem čiste vode. Vzrok je tudi izguba črevesne vsebine.
Izotonična dehidracija je izguba tako vode kot elektrolitov.
VZROKI DEHIDRACIJE so:
- nezadostno konzumiranje tekočine,
- prevelika izguba tekočine zaradi bruhanja, driske in potenja (vadba in delo pri visokih temperaturah) in
- pogostejše uriniranje pri diabetikih.
Čeprav smo vsi občutljivi na dehidracijo, pa ta najbolj ogroža dojenčke, starejše ljudi in športnike. Razlog za to je bodisi v tem, da ne zmorejo ustrezno izraziti potrebe po žeji ali je niti ne zaznajo ali pa telesa ne morejo pravočasno hidrirati.
-
Človek skozi dnevne dejavnosti v povprečju na dan izgubi pribl. 3–4 litre vode (10–15 kozarcev). Vodo izgubljamo s potenjem, z dihanjem, z uriniranjem, s prebavljanjem in z iztrebljanjem.
-
Na primer, 1–2 litra vode izgubimo samo z dihanjem. Izhlapevanje znoja s kože prispeva k 90 % naše zmožnosti za ohlajanje telesa. Telesna dejavnost, potenje, driska, povišana temperatura itd. lahko zelo povečajo izgubo vode iz telesa. Najlaže pa vodo iz telesa izgubimo s športno dejavnostjo in potenjem.
KAKO PREPOZNAMO DEHIDRACIJO
Obstaja povezava med dehidracijo in upadom naših sposobnosti. Znaki blage dehidracije pri odraslih so žeja, suha usta, slabša napetost kože, utrujenost, glavobol, izločanje manjše količine urina kot sicer, urin je temnejši. Pogosto dehidracijo spremljajo tudi težave z izločanjem blata, ki je gosto, trdo, izločanje pa je le enkrat do dvakrat v tednu, kljub zadostnemu vnosu hrane. S stopnjevanjem dehidracije pa se lahko pojavijo še višja frekvenca bitja srca in dihanja, nižanje krvnega tlaka, krči, slabost, suha koža, vrtoglavica, zmedenost, omedlevica, motnje vida in smrt.
-
Prvi znak je občutek žeje, toda ko jo zaznamo, so naše celice že dehidrirane. Na to vpliva več dejavnikov, kot so starost, spol in okolje. O stopnji dehidracije se orientiramo predvsem po količini in barvi urina. Temno rumen ali rjavo rumen urin, manjša količina urina in manj pogosto uriniranje so jasni pokazatelji pomanjkanja vode v telesu.
-
Otroci – starejši
Starejši ljudje imajo pogosto slabši občutek za žejo in si pogosto sami ne zmorejo pomagati ali ne prepoznajo nevarnosti. Enako velja za otroke, ki imajo večje razmerje med površino in volumnom telesa in prejmejo več toplote skozi površino, njihovi mehanizmi potenja še niso zreli, malo večji otroci pa so pogosto telesno aktivnejši kot odrasli in dodatno izgubljajo vodo s potenjem.
ZDRAVLJENJE DEHIDRACIJE
Za blago dehidracijo lahko poskrbimo sami s pitjem vode, pri močneje napredovani dehidraciji, še posebej ob pridruženem bruhanju ali driski, bo pa najverjetneje potrebno dovajanje tekočine v žilo.
Za nadomeščanje tekočine je najbolj primerna navadna voda. Le-te ne smemo nadomestiti s pitjem kave, pravega čaja, gaziranih in alkoholnih pijač, saj kofein in alkohol delujeta diuretično, kar pomeni, da pospešita izločanje vode iz telesa. Tudi sladkor povečuje odvajanje tekočine iz telesa.
-
Nekaj vode zaužijemo tudi s hrano, nekaj se je tvori pri presnovi hranil v telesu, večji del pa jo zaužijemo ob pitju tekočin. Za odraslo osebo naj bi zadoščalo povprečno 2-3 litra na dan. Za zadosten vnos tekočine poskrbimo s pitjem tekočin preko celega dneva, kar je še posebej pomembno v vročih poletnih dneh ali pri telesnih aktivnostih.
PREPREČEVANJE DEHIDRACIJE
Za dobro fizično in psihično delovanje našega telesa je nujno potreben zadosten vnos tekočin. Občutek žeje se pojavi šele, ko v telesu nastane opazna približno eno-odstotna izsušitev. Pomembno je, da prepoznavamo, ali imamo zadosti vode v organizmu ali ne. To zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo odvajanja vode. Če je urin temnejši in hodimo redko na vodo, je to dodaten znak, da moramo zaužiti več tekočine.
-
S pomočjo uravnavanja količin telesnih tekočin se uravnava tudi telesna temperatura (npr. če je vroče, se s potenjem znižuje telesna temperatura). Vsi presnovni procesi v telesu potekajo v raztopinah, odpadni presnovki se s tekočino iz telesa izplavljajo preko ledvic. Če telo ne dobi zadosti tekočin, se zmanjša volumen krvi, kar zmanjša oskrbo tkiv (npr. možganov, mišic) s kisikom in hranili.
KDAJ PITI VODO ?
Najbolje je velik kozarec mlačne vode popiti takoj zjutraj, ko vstanemo. Takrat je telo najbolj dehidrirano in polno toksinov. S pitjem na tešče pa telesu pomagamo pri hidraciji in čiščenju.
-
.
.
-
Vodo naj bi vedno popili vsaj pol ure pred vsakim obrokom. S tem pomagamo prebavilom pri prebavi hrane. Pitje pred jedjo je namreč nujno za pripravo vseh potrebnih sokov (želodčne kisline, soka trebušne slinavke itd.), ki sodelujejo v procesu prebave hrane. Ali bomo še dodatno pili ob hrani, je odvisno predvsem od tega, kaj bomo jedli. Suha hrana potrebuje nekaj tekočine, da bi jo lahko želodec premešal. Če uživamo juhe ali enolončnice, potem pijača ni potrebna.
-
Večkrat na dan si privoščimo odmor za pitje vode. Da se takšnih odmorov spomnimo, imejmo vedno ob sebi stekleničko z vodo. Potrebno količino vode naj bi popili do 18. ure. Pitje vode pred spanjem bo motilo normalni spanec in regenerativne procese, ki takrat potekajo v telesu.
KAKOVOST VODE
Voda iz pipe ni neoporečna, kot bi si morda želeli. To pomeni, da po večini vsebuje relativno veliko klora in škodljive mikroorganizme, kot so kloroform, trihalometani, pesticidi, azbest, težke kovine (svinec, krom, živo srebro), protozoanske ciste Giardia, bakterije E. Colli, Salmonella itd.
Z industrializacijo in motorizacijo ter povečanjem gostote naseljenosti je razumljivo, da je naravno okolje bolj obremenjeno in kot tako bolj onesnaženo.
-
To se odraža tudi na pitni vodi. Filtri za čiščenje vode, ki jih enostavno namestimo na posamezne pipe ali glavni vod vode, so zato dandanes že zelo zaželeni.
.
S PRAVO HRANO NAD DEHIDRACIJO
Poleg kvalitetne vode organizem pred dehidracijo ščiti tudi prava hrana. Zakaj bi obremenjevali želodec s težkimi jedmi, jedilnik raje obogatimo s sezonskimi živili, ki bodo telesu zagotovila tako tekočino kot tudi druge, zaradi potenja izgubljene snovi. Sadje in zelenjava sta dragocena pomoč, saj vsebujeta veliko vode, pa tudi vse elektrolite, ki jih izgubljamo z znojenjem.
-
.
Izkoristimo čas poletja, ko nam narava ponuja obilico zdravih plodov in si pripravimo lahek, nizkokaloričen obrok v obliki sadnih ali zelenjavnih solat ali v obliki sokov. Tako ne bomo preveč obremenjevali telesa s prebavljanjem težke, mastne hrane. To prihranimo za bolj mrzle dni.
Branka Švajger, dr. med.
-
-
Vila Zdravja:
http://vilazdravja.com/kategorija/izdelki-za-visjo-kvaliteto-zivljenja/filtri-za-vodo/
http://vilazdravja.com/kategorija/vitalife/acquaphi/
_____________________________
_____________________________
VILA ZDRAVJA, Frekvenca d.o.o.
Neubergerjeva ulica 31
1000 Ljubljana
Tel.: 01/23 555 30
E-pošta: info@vilazdravja.com
