Ščitnica in stres sodobnega življenja
Stres je v naših življenjih naravno prisoten in je v veliko primerih koristen za naše delovanje. Aktivira se vsako jutri še preden se zbudimo in nam pomaga zagnati telo, s tem ko vpliva na nadledvično žlezo in spodbudi izločanje stresnega hormona kortizola. Kortizol s povečanjem krvnega tlaka oskrbuje celice telesa s kisikom in glukozo. V tem procesu se zviša tudi koncentracija ščitničnega hormona v krvi. Posledica je pospešena presnova in izgorevanje glukoze s pomočjo kisika, ki ustvarja potrebno energijo za vsakodnevne dejavnosti. Vse to je naraven fiziološki odgovor organizma na stres. Vendar pa, kot vemo, vsak nivo stresa na naš organizem ne deluje enako pozitivno. Sodoben ritem življenja, s katerim marsikatero fiziološko potrebo zanemarjamo, obremenjuje ščitnico in nadledvično žlezo ter ju potiska v ustvarjane dodatne količine energije. Dolgotrajna izpostavljenost takšnemu tempu vsakdana lahko pripelje do izgorelosti. Dolgotrajen stres prav tako izloča občutno povečano količino kortizola, ki sproži mnoge obremenjujoče funkcije v telesu. Pojavijo se lahko depresija, tesnobnost, osteoporoza in metabolični sindrom – visceralne debelosti, inzulinska rezistenca, dislipidemije, motnje koagulacije. Poleg vplivov na ščitnico deluje tudi na druge sisteme v telesu, predvsem na tiste, ki so šibka točka zaradi predhodne bolezni ali genetske predispozicije.
Hipotiroidizem in hipertiroidizem
Če trpite zaradi teh motenj, ste verjetno že izkusili, da vam je telo sporočilo, da je utrjeno, izčrpano, da potrebuje počitek in energijo. Telo nam daje signale, ki jih ne smemo prezreti. Nekaj časa jih seveda lahko ignoriramo, dandanes je večina ljudi mojstrov v ne-poslušanju svojega telesa, vendar bo naš organizem na neki točki v prihodnosti tako ali drugače omagal. Skoraj si ne dovolimo, da bi bili utrujeni. Obveznosti, razne aktivnosti in skrbi nam onemogočajo počitek in tako počasi utrujajo in dušijo naše telo. Ščitnica, ki jo takšno ravnanje zelo prizadene, na koncu več ne zmore pritiska. Ščitnico si lahko predstavljamo kot nekakšno hormonsko tovarno, ki leži tik za sapnikom ter tik pod grlom, njeno delovanje pa je pogosto odgovorno za marsikatero zdravstveno težavo. Motnje v ravnovesju ščitničnih hormonov tako pripeljejo do številnih simptomov bolezni. Te motnje pa imajo tudi globoko psihološko ozadje, o katerem se danes še zmeraj ne govori dovolj.
Hipotiroidizem spremlja kronična utrujenost, izčrpanost in zaspanost, z motnjami živčnega sistema, motnjami spomina in razpoloženja ter depresijo. Prihaja do upočasnitve vseh miselnih procesov, napreduje izguba motivacije in zanimanja za vsakodnevne dejavnosti, posledice so prekomerno negativno mišljenje, intelektualna odpoved in tesnoba. Napetost, razdražljivost, nenadne spremembe razpoloženja, brezvoljnost, pretirana skrb, ki prerašča v preganjavico, in težave s koncentracijo in spominom imajo negativen vpliv na posameznikovo družabno življenje. Pogosto so to tudi razlogi za spore in razhajanja z bližnjimi. Če se ne ukrepa se lahko motnje stopnjujejo do sindroma demence z zmedenostjo, neorganiziranim in nekontroliranim vedenjem, pozabljivostjo. V primeru, da simptomov dolgo ne zdravimo, lahko pride do resnih in trajnih poškodb možganov.
Če ščitnica deluje premočno, je to hipertiroidizem. Znaki so hitro utripanje srca, prekipevanje (lažne) energije, izguba telesne teže, slabo spanje, nervoza in razdražljivost, slabo prenašanje vročine, nespečnost, spremembe v kakovosti las, spremembe v prebavi in občasna driska, šibkejše menstruacije, mišična oslabelost in zmanjšana sposobnost koncentracije. Izražena je čustvena labilnost, nihajoča depresija, impulzivnost, psihomotorična vznemirjenost, verbalna in fizična agresija, pretirana občutljivost na hrup, zmedenost in motnje pozornosti ter spominske težave. V drugih primerih, stalna telesna hiperaktivnost in duševna napetost vodi do popolne izčrpanosti telesa, utrujenosti, pomanjkanja energije in neorganiziranega obnašanja. V skrajnih primerih so te motnje lahko izražene tudi z izgubo realnega pogleda, prividi, idejami o veličini ali krivdi.
Metode zdravljenja
Odgovornost posameznika je, da skrbi za svojo dobrobit in zdravje, saj lahko le tako deluje optimalno tudi v odnosih z drugimi ljudmi. Lahko prejema in daje ter do sebe in drugih deluje bolj rodovitno in manj destruktivno kot nezdrav posameznik. Zato je pomembno, da se preventivno zavedamo nevarnost našega početja in ga temu primerno uravnamo, prilagodimo in spremenimo. Preventivno pomeni preden se razvije bolezen. Bolezen je namreč bistveno težje odpraviti kot pa ustaviti proces v začetnih fazah razvijanja nepravilnosti.
Psihiatrično zdravljenje hipotiroidizma se v glavnem izvaja v ambulantah, z antidepresivi in anksiolitiki, po potrebi tudi antipsihotiki. Bolniki se postopoma vključijo v psihoterapije, učijo se tehnik sproščanja. Zelo pomembno je izobraževanje bolnikov in njihovih družin o bolezni in prepoznavanju zgodnjih znakov poslabšanja. Obolelim in bližnjim je treba pomagati pri sprejemanju in razumevanju motnje kot tudi razumevanju redne dosmrtne terapije z zdravili in rednimi pregledi.
Kako si pomagati?
Pod vplivom stresa v našem telesu nastajajo kemične reakcije, ki lahko poslabšajo vse te psihološke simptome. To vodi tudi do poškodb zdrave bakterijske mikrobiote in črevesne prepustnosti, motenj iztrebljanja, do težav s kožo, z lasmi in številnih drugih simptomov. Kemične reakcije in spremembe v ščitnici in nadledvični žlezi še pred simptomi zelo dobro zazna tudi medicinska termokamera. Zato so takšni diagnostični pregledi ter napoteni pregledi pri specialistu zelo koristni, saj nam pokažejo, da je v naš vsakdan nujno potrebno vpeljati spremembe. V primeru, da se je že razvil tumor na ščitnici, pa ga lahko potem čim prej odstranimo ali drugače primerno ukrepamo.
Žleza ščitnica je prvi organ, ki občuti dolgotrajne, izčrpavajoče učnike stresa. Izhod obstaja, vendar gre za spremembo življenjskega sloga, vključno z vzpostavitvijo ščitničnega ravnovesja. Poleg običajne terapije in vsakodnevnega gibanja, sta za vzpostavitev ščitničnega ravnotežja, pomembni še dve stvari. Krepitev nadledvične žleze in vzdrževanje zdrave črevesne mikrobiote. Krepitev nadledvične žleze je kot obvladovanje stresa. Prisluhnite potrebam svojega telesa in ga ne potiskajte preko meja vzdržljivosti. Sliši se preprosto. In tudi je preprosto – če smo s seboj iskreni in se zares ustavimo, ko je telo v krču, ter mu namenimo pozornost. Sčasoma se bo telo okrepilo, intenzivnost simptomov bo šibkejša, kakovost življenja bo bistveno višja. Začetki sprememb so velikokrat težki, a nič, kar je vredno, se ne zgodi popolnoma brez truda.
Vse težje telesne in tudi duševne obveznosti skušajte opraviti dopoldne, saj se telo takrat nahaja v fazi »naravnega stresa« in ustvarja več energije. V popoldanskih urah zmanjšajte intenzivnost dejavnosti. Osredotočite se na dejavnosti in ljudi, ki vas sproščajo in zabavajo. Tudi spanec naj bo načrtovan in dovolj dolg. Spanje in počitek bosta dala telesu energijo za nov dan.
Če si želimo zagotoviti kakovostno življenje, moramo način prilagoditi nastalemu položaju. Da bi se počutili dobro in upočasnili ali ustavili negativne posledice bolezni, se moramo izogibati dolgoročnemu stresu.
Uravnovesite svoj organizem in ščitnica bo zdrava, vi pa ne boste potrebovali zdravljenja z zdravili. Ker ste se pravočasno pozdravili sami. V primeru, da niste prepričani, kaj se dogaja z vašim telesom in potrebujete pomoč, pojdite na pregled. Z ignoriranjem problemov problemi ne izginejo.
Viri:
Med.Over.Net
aktivni.si
zdravje.si
