Tokrat o teku s klasičnim začetkom in popolnoma drugačnim koncem. Plani so se že dva tedna pred začetkom teka spremenili. Namesto na dopust v Švico in Vanjine udeležbe na Eiger ultra trailu smo končali s tri dnevnim čofotanjem na hrvaški obali. Potem smo se le odpeljali v Kaprun, kjer se je začenjal 1. Ultra trail okoli Grossglocknerja. Seveda se je tiste 3 dni med morjem in hribi dogajalo še marsikaj – oddajanje hiše v najem, pakiranje, vročina, urejanje vseh selitvenih obveznosti (ki jih sploh ni malo), služba, 1 dan sva se klatila po hribih,…

Vse skupaj se še nekako da in start teka je prav prijeten, sploh ob dejstvu, da kljub napovedi ne dežuje. A že po dobrih 20ih kilometrih, po prvi okrepčevalnici, ko je nastopila sicer prijetna noč, so se stvari začele odvijati v drugačno, vendar dokaj logično smer. Telo ni in ni hotelo delati kot navadno na takih tekih in za to sploh ni bila kriva »običajna« kriza. Enostavno je moje trupelce dalo jasno vedeti, da je tokrat vsega preveč, da rabi počitek in še kaj. Tako se je moj tokratni »dolgi tek« končal po pičlih 38km in kakih 3000m vzponov na prijetni okrepčevalnici, kjer sem skupaj z nekaj sotrpini počakal na prevoz v dolino.

Zaključek ali nauk zgodbe je tako enak kot pri Vanji – včasih se le nabere preveč vsega, kar pušča določene posledice in zahteva nekatere ukrepe. Očitno se je nabralo preveč neprespanih noči (hvala vama, naša sončka J), odločitve v zadnjih mesecih pa tudi terjajo od naju kar nekaj energije, volje, trme, časa, skrbi,…in lepih trenutkov. Posledica tega pa je, da bo naslednjih nekaj zgodb na Najinih tekih verjetno nekoliko drugačnih od dosedanjih. Pred vrati je čas ko bomo zaključili eno zgodbo in začeli živeti nekaj (za nas) novega in drugačnega. Nismo ustaljena, klasična sodobna družina, ko si zadovoljen s službo, svojo hišo, dopustom na morju ali v hribih, odraščanjem otrok in obujanjem spominov na »tista nora leta« ter čakanjem na starost. Naša nemirna kri nas žene v zavetje koroških gozdov, kjer bo 700m nad morjem kmetija postala naš dom! Pa brez skrbi, tek bo še vedno ostal naša strast, alpinizem pa…? J