Miklavž in miklavževanje sta preživela različne turbulentne čase, izkoreniniti  ju niso mogli niti Italijani na Primorskem, pa tudi ne povojni socialistični režim pri nas, čeprav jima je odvzel dobršen del veljave. Toda polagoma je znova oživel, na podeželju, kjer ni nikoli čisto zamrl, pa tudi v mestih.

Belobradi mož v škofovski opravi je tudi ohranil svoj primat med tremi decembrskimi možmi. Otroci ga morda ne pričakujejo s takim strahom in veseljem kot nekoč, a vendar je še vedno  prijazni obdarovalec, s katerim se začenja čarobni  mesec.

Dobrota in darežljivost

Kako tudi ne, kajti sveti Miklavž je bil tudi velik svetnik, čudodelnik in zavetnik. Svetnik, ki ga odlikujeta predvsem dobrotljivost, nesebičnost in darežljivost. Tako je, kot pravi legenda, tri hčere revnega moža rešil sramotne usode, tako da jim je ponoči potisnil skozi okno  tri kepe zlata, to je bila njihova dota. Verjetno od tod izvira šega, da prinaša darove ponoči  v nastavljene posode, tri kepe zlata pa so se, m

Začenja se čas, ko bomo napekli kup najrazličnejših piškotov. Te drobne male umetnije razveselijo pogled in so nebeško dobre. Toliko možnosti ponujajo, da jih nekateri pečemo najraje od vsega.

Medenjaki

Sestavine: 500 g gladke pirine moke, 120 g sladkorja v prahu, 1 kavno žličko sode bikarbone, 150 g masla, 160 g kostanjevega medu, 2 jajci, začimbe za medenjake ali 1 žlička cimeta in 1/2 žličke mletih nageljnovih žbic

Moko in sladkor presejemo v posodo, dodamo sodo bikarbono in začimbe. Nato dodamo na koščke narezano hladno maslo. Jajci razžvrkljamo v posodici in umešamo v maso. Med segrejemo, da postane tekoč, in ga prilijemo k preostalim sestavinam. Z roko pregnetemo, da nastane testo. Za dve uri ga damo v hladilnik, nato oblikujemo kroglice in jih skrbno natehtamo: vsaka naj tehta 12 g. Pečemo jih 10 minut v pečici, segreti na 180 stopinj.

S klikom na naslovnoco polistajte in naročite knjiogo Alenke Kodele NAJBOLJŠI PIŠKOTI, sladki grižljaji in slano pecivo. 

Pomarančni

V preventivi so se kot najkoristnejši izkazali vitamin D, vitamin C, selen in cink, ki ima tudi pomembno vlogo pri imunskem odzivu telesa. Naš organizem  ima čudovito moč samozdravljenja in celjenja, da je ta mehanizem zares učinkovit, pa mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev: dovolj vitaminov in mineralov, primerna hrana, gibanje (ne samo naporno, pri fizičnem delu), počitek in kolikor je mogoče mirno življenje.

Osrednje mesto pri preventivi pripada vitaminu D,  ki se ga še posebno v zadnjem času pogosto omenja, saj vpliva na več kot sto življenjsko pomembnih funkcij, je pa tudi eden izmed najpomembnejših vitaminov, ki ga ne sme primanjkovati, da bo naše telo delovalo dobro in da se bo dovolj aktivirala njegova samoobrambna in celitvena moč, na katero pogosto pozabljamo. Zato je zelo pomembno, da imamo dovolj nujnih vitaminov, med njimi so zagotovo vitamin D, vitamin C in vitamini skupine B.

Učinkovit  že pri gripi

Zdajšnja priporočila zdravnikov o uživanju vitamina D pravzaprav nis

Tako rekoč po vsem svetu poteka v tem trenutku boj za življenja in zdravje prebivalcev, ki jih ogroža novi koronavirus. V Evropi, Severni in Južni Ameriki se srečujemo z drugim, precej močnejšim valom pandemije, v posameznih predelih Azije že govorijo o prvih množičnih primerih tretjega vala. Glede na število okuženih in umrlih ljudi se zdravstvena statistika slabša iz dneva v dan. Na severni polobli se približuje zimsko obdobje, ko se tudi normalno zelo zveča število primerov obolenj dihal. In ravno sočasnost pandemije bolezni covid-19 in sezonskih bolezni dihal lahko povzroči veliko obremenitev zdravstvenega sistema, ki v nekaterih državah že krepko poka po šivih.

Dodatno težavopa pomeni to, da prihaja do izpada rednih zdravstvenih programov, preventive in ponekod celo slabitve službe nujne medicinske pomoči. Vzrok je v preobremenitvi bolnišničnih oddelkov z bolniki, ki imajo covid-19, po drugi strani pa za to boleznijo množično obolevajo tudi zdravstveni delavci. V nekaterih zdravst

V času omejitev in zaprtja gledališč za obiskovalce smo se znova povezala tri primorska gledališča: SNG Nova Gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst in pod naslovom Koprodukcije primorskih gledališč pripravila projekt predvajanja skupnih uprizoritev na spletu.

Med uprizoritvami, ki si jih boste lahko ogledali ob nedeljah ob 18. uri na Facebook profilih primorskih gledališč (SNG Nova Gorica https://www.facebook.com/sng.novagorica) ter na naši spletni strani www.sng-ng.si, smo izbrali le najboljše.

8. 11. 2020 od 18.00 dalje na spletu: C. Goldoni - P. Lucić BARUFE tukaj

15. 11. 2020 od 18.00 dalje na spletu: W. Shakespeare KRALJ RICHARD TRETJI tukaj

22. 11. 2020 od 18.00 dalje na spletu: F. Randazzo ZA BLAGOR VSEH LJUDI tukaj

29. 11. 2020 od 18.00 dalje na spletu: I. Mlakar DUOHTAR POD MUS! tukaj

6. 12. 2020 od 11.00 dalje na spletu: T. Matevc GROZNI GAŠPER

6. 12. 2020 od 18.00 dalje na spletu: B. Nušić GOSPA MINISTRICA

13. 12. 2020 od 11.00 dalje na spletu: T. Doma,

V ljubljanski Drami bodo v sklopu predstav Drama od doma na Ta veseli dan kulture predvajali arhivski posnetek komedije Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree. Na ogled bo 3. decembra ob 20. uri.

Mednarodno uspešnico Ko sem bil mrtev po znamenitem nemem filmu Ernsta Lubitscha v režiji Diega de Bree si je na 99 predstavah v Mali drami in na 108 gostovanjih doma in po svetu ogledalo več kot 35 000 gledalcev. Premiera je bila marca 2010, uprizoritev pa je z repertoarja odšla z mnogo prezgodnjim slovesom igralca Jerneja Šugmana. Letošnji Ta veseli dan kulture ljubljanska Drama obeležuje s predvajanjem arhivskega posnetka uprizoritve Ko sem bil mrtev na YouTube kanalu SNG Drama Ljubljana, z začetkom ob 20.00. Slavnostna projekcija je posvečena tudi izjemnemu umetniku in članu igralskega ansambla Drame Jerneju Šugmanu.

Komedija je dobila na Dnevih komedije nagrado za žlahtno komedijo po izboru žirije in številne druge nagrade.

Predstavo si lahko pretočno ogledate na: https://www.drama.si/r

VLjubljanski drami so na Ta veseli dan kulture v sklopu Drame od doma pripravili pretočno predvajanje posnetka komedije Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree Ogledate si ga lahko 3. decembra ob 20. uri na povezavi:Ko sem bil mrtev na YouTube kanalu SNG Drama Ljubljana.

Mednarodno uspešnico Ko sem bil mrtev po znamenitem nemem filmu Ernsta Lubitscha v režiji Diega de Bree si je na 99 predstavah v Mali drami in na 108 gostovanjih doma in po svetu ogledalo več kot 35 000 gledalcev. Premiera je bila marca 2010, uprizoritev pa je z repertoarja odšla z mnogo prezgodnjim slovesom igralca Jerneja Šugmana. Letošnji Ta veseli dan kulture ljubljanska Drama obeležuje s predvajanjem arhivskega posnetka uprizoritve Ko sem bil mrtev na YouTube kanalu SNG Drama Ljubljana, z začetkom ob 20.00. Slavnostna projekcija je posvečena tudi izjemnemu umetniku in članu igralskega ansambla Drame Jerneju Šugmanu.

Kuharska knjiga Gerda Wolfganga Sieversa z naslovom Paštete in drugi mesni shranki, ki je pravkar izšla pri Založbi Kmečki glas, vas uvaja v umetnost domačega konzerviranja mesa, kot je svinjina, govedina, gosje, račje piščančje, kunčje in divjačinsko meso. V njej boste našli recepte za razne vrste masti, mesnate ocvrtke, mesne namaze z mastjo, paštete, vkuhane klobasne nadeve, aspik in žolce in še veliko je tega.

Sveži mesnati ocvrtki

Mesnati ocvrtki so kosi mesa, ki jih počasi pražimo oziroma vremo v masti in so nekaj najboljšega, kar lahko pripravimo iz svinjine. Za pripravo potrebujemo: 2 kg sveže svinjske potrebušine, 45–50 g drobno mlete morske soli, 1 žlica mešanice začimb (poper, cimet, nageljnove žbice in muškatni orešček), 700–800 g svinjske masti, 6–8 žlic rjavega sladkorja.

Dan pred kuho narežemo meso skupaj s kožo na približno 5 cm velike kocke, pomešamo sol in začimbe ter jih vtremo v meso. Čez noč ga pustimo počivati v hladilniku.

Na dan priprave v loncu razpustimo svinj

Letošnji december bo sicer drugačen, ampak konec leta je zmeraj lep, posebno če doma ustvarimo praznično ozračje, k temu pa sodijo tudi dišave iz pečice. Zdaj ko smo več doma, se lahko še bolj kot sicer posvetimo urejanju doma in peki slaščic in odkrijemo kakšen nov zanimiv recept, ki ga bomo vpisali v zvezek svojih najljubših receptov.

Pomarančne rezine

Sestavine: za testo: 100 g masla, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, 4 jajca, 2 pomaranči, 90 g moke, 3 kavne žličke pecilnega praška, 30 g škroba, 100 g mletih mandljev; za kremo: 1 dl pomarančnega soka, 1 dl mleka, 50 g sladkorja, 1 vrečka vaniljevega pudinga, 20 g masla; za glazuro: 200 g sladkorja v prahu, 50 ml pomarančnega soka, 20 ml pomarančnega likerja

Naredimo testo: Maslo, vaniljev sladkor, polovico navadnega sladkorja in sol penasto stepamo. Postopoma dodajamo rumenjake in še stepamo. Nato primešamo sok ene pomaranče in nastrgano lupinico obeh pomaranč, zatrem pa še presejano moko s pecilnim praškom in škrob ter

Največkrat pridejo bolniki k zdravniku ob poškodbi očesa, ker čutijo bolečino in se jim oko solzi. V redkih primerih pa ob hujših poškodbah pride tudi do delne ali popolne izgube vida.

Poškodbe očesa delimo na erozije ali zareze v roženici, perforativne poškodbe očesa, udarnine očesa, tujke v veznici ali roženici, tujke v zrklu očesa ter kemične in fizikalne poškodbe očesa.

Poškodba roženice

Roženica je plast očesa, ki je zelo dobro oživčena. Zaradi ostrih predmetov, kemičnih snovi ali tujkov se lahko poškoduje. Ob poškodbi roženice se sproži obrambni mehanizem kot solzenje, bleščanje in krč krožne mišice okoli očesnega zrkla. Poškodovanec lahko čuti tudi hujše bolečine. Poslabša se lahko tudi ostrina vida.

Diagnoza roženične erozije praviloma ni problematična v ambulanti pri specialistu okulistu, ki ima na voljo tudi potrebne diagnostične pripomočke. Prognoza te poškodbe ni slaba. Rane na epitelu roženice se praviloma zacelijo v treh do štirih dneh. Večinoma  se zboljša tudi ostrina v

V Pisani njivi tokrat nova zgodba in vabilo k sodelovanju na božično-novoletnem literarnem natečaju. Zgodba gospe Marije Deželak  je iz resničnega življenja, govori pa o tem, da ni za spremembe nikoli prepozno in da se moramo truditi uresničiti svoje sanje in izpolniti želje – kajti le pogum in volja štejeta. Korak iz ustaljene smeri nam bo pomagal, da bomo zadovoljni s svojim življenjem.

Te dni v uredništvu že premišljujemo o vsebini praznične in božične novoletne prilogo, v katerih bomo objavili tudi vaše zgodbe in pesmi. Vabimo vas, da nam pošljete svoje literarne prispevke na temo Decembrski čas v zgodbah in pesmih. Zgodbe naj bodo dolge do največ 7000 znakov s presledki ali približno tri do štiri tipkane strani. Svoje prispevke pošljite najpozneje do petka, 11. decembra 2020, po elektronski pošti na naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si ali po navadni pošti na naslov: Kmečki glas (Za literarni božično-novoletni natečaj), Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse objavljene pesmi in zg

Svež ingver je nekoliko ostrejšega okusa kot sušeni mleti, toda ko se boste privadili njegovemu okusu, ga boste zares vzljubili. Zdaj v hladnih dneh lahko iz kolesc sveže ingverjeve korenine, cimetovih palčk in nageljnovih žbic skuhamo prekrasen aromatični čaj, ki z nekaj kapljicami limone in medu pogreje in poživi. Ingver pa dodajamo tudi jedem, najbrž ste že odkrili, kako dobro sodi v kremno bučno juho, tukaj pa sta še dva predloga, kako ga lahko uporabimo.

Grahova juha z ingverjem in praženimi mandlji

Sestavine: 250 g zamrznjenega graha, 1 srednje velika čebula, 100 g olupljenih mandljev, 1 žlička žafrana, 1 manjša korenina svežega ingverja, 5 dl piščančje juhe ali 1 jušna kocka, 50 g masla, sol

Mandlje stresemo v ponev ali široko posodo in jih pražimo počasi, na šibkem ognju, dokler rahlo ne porjavijo. Potem jih odstavimo in pretresemo v drugo posodo. Nitke žafrana na fino zdrobimo. Damo jih v  manjšo posodo, prelijemo  z 1 dl tople vode in pustimo, da se v vodi razpustijo. Olupimo

Tale dva recepta za jedi, ki ju lahko pripravimo že v malo zimskih dneh, odkrivata, da je mogoče uporabiti gomoljnice in korenovke za marsikaj, od priloge do sladice in še veliko je tega. Recepta sta izbrana iz nove kuharske knjige Barbare Remec Slastno iz korenin.

Gomolji z zabelo

Sestavine (za 2 osebi): 1 večja koleraba, 1 večja repa, 6 večjih krompirjev, sol in poper; za zabelo: 3 žlice ocvirkov, 1 žlica masti, sol in poper

Kolerabo, repo in krompir olupimo in narežemo na približno enako velike kose. Kuhamo jih lahko posamično, saj se ne kuhajo enako dolgo. Najprej damo v hladno osoljeno vodo kolerabo, ki se kuha najdlje, približno pol ure. V drugi kozici skuhamo repo, v tretji pa krompir.

Pripravimo zabelo: Na ponvici segrejemo mast, da se stopi. Nato dodamo ocvirke, jih popražimo in med praženjem večkrat premešamo. Zelenjavo odcedimo in pustimo na cedilu, da para izpari. Nato jo pretresemo v večjo skledo in zabelimo. Ponudimo še toplo.

Pesno-čokoladni kolač

Sestavine: 450 g kuh

V ponedeljek, 23.novembra, se je začel 36. e-Slovenski knjižni sejem. Poteka s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra.

Ob odprtju 23. novembra zvečer je bila za življenjsko delo v založništvu podeljena Schwentnerjeva nagrada  založniku primožu Premzlu, spremljali ste  lahko literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo.

Tokrat je država gostja Španija, mesto v fokusu pa bo Novo mesto, ki praznuje stoto obletnico novomeške pomladi. Osrednja osebnost sejma bo pesnik Niko Grafenauer, ki praznuje decembra osemdeseti rojstni dan, ob tej priložnosti mu bodo na sejmu pripravili pogovor z Alenko Puhar.

Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/.

Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM

 

Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!

Kakšne dneve si ne želimo, da bi nam kuhanje kosila vzelo preveč časa, takrat pripravimo kaj vnaprej: dan ali dva prej na primer skuhamo enolončnico, potem pa samo še spečemo  palačinke. K enolončnici ponudimo kos dobrega kruha in kosilo, ki nam vzame zelo malo časa, bo prav tako okusno.

Zimska enolončnica

Sestavine: oljčno olje, 1 klobasa, narezana na večje kocke, 1 sesekljana čebula, 2 stroka česna, 500 g olupljenega krompirja, narezanega na večje kocke, 500 g ohrovta, sol, poper

Na oljčnem olju 3 minute pražimo narezano klobaso, da zlato porumeni. Preložimo jo v drugo posodo. Na istem olju, ki ga po potrebi malo dodamo, popražimo sesekljano čebulo in na koncu dodamo strt česen. Posolimo in popopramo. Dodamo olupljen in na večje kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, ga polovico zmečkamo, da juho zgosti, drugo polovico pa pustimo v kockah. Dodamo še narezan ohrovt, ki smo mu odstranili stržen in liste drobno narezali, in kuhamo, da se zmehča še ohrovt. Na koncu dodamo narezano i

Tinka je dijakinja tretjega letnika gimnazije. Pred pol leta so se do tedaj zdravemu dekletu začele pojavljati zdravstvene težave, ki jih je na začetku pripisovala šolskim obveznostim in stresom ob tragični izgubi fanta. Ob jutrih je opazila rahlo povišano telesno temperaturo, utrujenost in bolečine v mišicah predvsem v predelu stegen in hrbta. Bolečine so se čez dan stopnjevale, telesna temperatura pa je padla okoli poldneva in znova narasla do 37,8 stopinje v večernih urah. To se je dogajalo približno tri tedne. Sama je na pobudo prijateljic jemala zdravilo paracetamol, ki je nekoliko omililo težave. V tem obdobju je Tinka tudi shujšala za sedem kilogramov. Neko jutro je opazila, da se ji je na obrazu oziroma nosu pojavil metuljast izpuščaj. Izpuščaj je imela tudi na hrbtu. Ob robu izpuščajev so nastale drobne luske.

Skupaj s starši je obiskala svojega izbranega osebnega zdravnika. Poleg kliničnega pregleda smo dekle napotili v laboratorij, kjer je opravila osnovne preiskave krvi in

Nekoč, ko je človek živel še posebno povezano z naravo in njenimi ritmi, je bila v njem vraževernost še kako močna. Želel je obvladati naravne pojave, obvarovati sebe in svoje bližnje, si zagotoviti dobro letino, zdravje in srečno življenje. V zgodovini človeštva, piše Damjan J. Ovsec v knjigi Vraževerje sveta, je vplivala na religijo, umetnost, poljedelstvo, obrt, na vse, kar je izdeloval človek, pa tudi na znanost, državno oblast in družbene ustanove. Od davnih časov so civilizacija, z njo pa človek in njegovi dosežki neizmerno napredovali, toda v človeku je še vedno živo iracionalno, nedoumljeno.

Arhaični človek, pravi etnolog, je bil odet v  »plašč iz vraž«, ki so obvladovale in celo določale njegovo življenje. Praznoverje je bilo vsakdanja hrana poganskega sveta, toda tudi danes ne podcenjujmo njegove moči, saj ga je vsaj kanček v vsakem od nas. Sodobni človek se je na zunaj spremenil, v sebi pa vendar ne tako zelo. V njegovi duši je val nezavednega, ki nas preplavi, in tedaj ne p

Če nam ostane kruh in ni več prav svež, ga lahko posebno belega uporabimo za marsikaj. Beli kruh lahko narežemo na kocke, jih posolimo, potresemo s provansalskimi začimbami, povaljamo v stepenem jajcu in posušimo v pečici. Hrustljave so odličen dodatek k bučni juhi. Lahko ga uporabimo za cmoke, ocvrte kruhove rezine,  pripravimo hrenovo omako s kruhom h govedini, za narastke, nadeve ali sladice.

Ocvrte rezine

Potrebujemo: 10 žemelj ali rezin belega kruha, 2–3 dl mleka, 3 jajca, ½ l olja

Dan stare žemlje ali rezine belega kruha na hitro pomočimo v mleko, nato v stepena jajca in jih ocvremo v vročem olju.

Lahko pa rezine omočimo v mleku, zložimo po dve skupaj in napolnimo s slivovo marmelado, omočimo v stepenih jajcih, povaljamo v drobtinicah in ocvremo.

Kruhovi cmoki

Potrebujemo: 300 g kruha, malo čebule, 30 g olja ali 50 g prekajene slanine, 2 dl mleka, 1 jajce, sol, peteršilj, 50 g moke; in še: 50 g olja za zabelo

Kruh narežemo na kocke ter jih prepražimo s sesekljamo čebulo na

Sladki vonj pečene buče, pečenih jabolk in toplega cimeta prežema notranjost stanovanja v tem času. Zdaj ko smo veliko več doma, je pomembno, da ga veliko čistimo in tudi dišavimo, saj se bomo v njem tako še prijetneje počutili. Po prostorih lahko razporedimo dišeče sveče ali pa si kupimo majhen razpršilnik, v njegovo posodico nakapamo eterično olje bora, evkalipta, cimeta ali kakšne druge dišave, ki se ujema s poznojesenskim časom. Če še ne veste, doma imate zagotovo tudi vse naravne dišave za prostor.

Prostor lahko odišavimo čisto preprosto: v manjši lonec stresemo cimetove palčke, rezine ali olupke pomaranč, limon in jabolk, lahko dodamo tudi druge dišave, kot so nageljnove žbice, vaniljev izvleček, brusnice, sladki janež in lovorove liste. Sestavinam prilijemo vodo do tretjine in naj se v odkritem loncu počasi kuhajo. Kuhamo zares pri zelo nizki temperaturi, da se sprosti vonj. Redno preverjamo: če voda izhlapi, je malo dolijemo. Pazimo, da se ne prismodi.

V gozdu naberemo borove s