Sestavine (za pekač velikosti približno 20 × 30 cm) za testo: 150 g masla, 120 g sladkorja, 2 jajci, 150 g moke 80 g nasekljanih orehov, 40 g rozin, 60 g mešanega kandiranega sadja, nastrgana lupinica 1 pomaranče, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 2 jedilni žlici ruma, malo cimeta; za čokoladni preliv: 75 ml sladke smetane 1 jedilna žlica ruma, 150 g temne čokolade

Najprej naredimo testo za rezine. Kandirano sadje in rozine namočimo v rumu. Maslo, kristalni in vaniljev sladkor penasto stepamo, dodamo jajci in še malo stepamo. Dodamo presejano moko, nasekljane orehe, pomarančno lupinico, kandirano sadje, rozine z rumom in cimet ter dobro premešamo. Pripravljeno maso nadevamo v pekač velikosti približno 20 × 30 cm, obložen s papirjem za peko, enakomerno poravnamo in pečemo od 20 do 25 minut v pečici, segreti na 170 stopinj. Pečeno pecivo ohladimo.

Pripravimo čokoladni preliv. Sladko smetano z rumom zavremo in prilijemo čokoladi. Premešamo, da se vsa čokolada raztopi. Po potrebi še malo po

Kratka proza Polone Škrinjar se neposredno navezuje na kmečko pripovedno prozo v najžlahtnejšem pomenu besede. Njena zgodba Kostanjev večer nas spomni, kako lepe so preproste stvari v vsakdanjem življenju, in tudi to, kako dobro je kdaj posedeti skupaj in pozabiti na vsakdanje tegobe.

V decembru pripravljamo v uredništvu božično in novoletno prilogo. Tudi letos bo v njiju prostor za vaše zgodbe in pesmi. Uglasite jih na temo Decembrski čas v zgodbah in pesmih. Zgodbe naj bodo dolge do največ 7000 znakov s presledki ali približno tri do štiri tipkane strani. Svoje prispevke pošljite najpozneje do ponedeljka, 13. decembra, po elektronski pošti na naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si ali po navadni pošti na naslov: Kmečki glas (Za literarni božično-novoletni natečaj), Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse objavljene pesmi in zgodbe bomo kot vsako leto nagradili z lepimi knjigami.

Kostanjev večer

Matevž Lap je prignal s planine svojo čredo. Prignal je dve ciki, lepo rejeni kravici, zraven

V Sloveniji je število obolelih več kot 32 000, številka pa je zagotovo veliko večja, ker marsikateri bolnik nima postavljene diagnoze pri zdravniku. Demenca ni preprosta bolezen, saj se z njo človek postopoma osebnostno izgublja, od svojcev pa zahteva, da so dobro organizirani, razumevajoči in strpni ter da poznajo bolezen, njen potek in težave, s katerimi se bodo morali soočiti.

Demence nikakor ne smemo zamenjevati s pozabljanjem, ki se pojavi v starosti. To je kronična napredujoča bolezen, ki postopoma uničuje dele možganov. Propadati začnejo možganske celice, zato se bolniki spreminjajo v osebnostnih potezah, ravnanju in čustvih. Pomembno je vedeti, da demenca ni preprosta bolezen. Zato je o njej treba brati, se z njo seznaniti, saj bomo bolniku najbolje pomagali bližnji, ki ga dobro poznamo, obenem pa smo seznanjeni s tem, kako bolezen poteka. Tako vemo, kaj lahko pričakujemo, in skupaj z njim organiziramo njegovo življenje in ga naredimo, kolikor je le mogoče prijazno in prijetno

Negotova prihodnost, strah pred okužbo in posledicami morebitne okužbe, strah pred izgubo bližnjih, dvomi glede cepljenja, razne omejitve, hitro spreminjanje pravil vsakodnevnega delovanja, pomanjkanje stikov, razdeljenost družbe … Izguba občutka varnosti in nadzora nad lastnim življenjem povzroča v nas občutke negotovosti, stres, žalost, tesnobo ali jezo.

Vsi občutimo dolgotrajen občutek negotovosti, nemoči v teh kritičnih razmerah, vse bolj prevladujejo tesnoba in izguba upanja pa tudi zaupanja, to pa seveda lahko povzroči vrsto duševnih težav. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko kot posledico vsega naslednje mesece in leta pričakujemo, da se bo število duševnih motenj zelo zvečalo.

Kako prepoznamo duševno stisko

Duševne stiske ljudi se lahko kažejo na različne načine. Pogosto kot glavoboli, razne bolečine, znaki depresije, kot so pomanjkanje energije, utrujenost, nespečnost. Več je nasilja v družinah in partnerskih odnosih ter na delovnem mestu. Raziskave kažejo, da se je med epidemij

Zgodovina in današnje življenje Tržiča sta tesno povezana s čevljarsko tradicijo. Del obutvene dediščine hranijo tudi v Tržiškem muzeju, ustanovljenem 1964, kjer imajo najobsežnejšo zbirko predmetov iz čevljarstva na Slovenskem. Dr. Bojan Knific pa je na temo obuval napisal tudi obsežno monografijo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem. V njej ob več kot 500 upodobitvah in fotografijah bralcu prijazno in v povezavi z mnogimi zanimivostmi, pregovori, pesmimi in spomini razkriva, kako se je razvijalo obuvanje na Slovenskem. Knjigo je izdal Tržiški muzej.

Z njo je avtor tudi uresničil svojo željo iz leta 2013, ko se je kot kustos zaposlil v tem muzeju: da bi podrobno spoznal nekdanja obuvala in njihovo izdelovanje ter znanje prenesel folklornim skupinam. Tako je nastala knjiga, ki prinaša predvsem spoznanja kostumografom, garderoberjem, vodjem folklornih skupin in drugim, ki se ukvarjajo z oblikovanjem kostumskih podob folklornih skupin. »Želel bi si,« pravi avtor, »da bi širila obz

Semifreddo je znamenita italijanska sladica, za katero ne potrebujemo sladolednega strojčka, dodamo pa ji čudovito bučno olje (biti mora zares dobre kakovosti). Najprej pa je tu slana kombinacija, palačinke s porom, skuto in bučnim oljem. Zares vredno vsakega grižljaja.

Palačinke z bučnim oljem in porovim nadevom

Sestavine: za testo (za 10 do 12 palačink): 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl čiste goveje juhe, 3 žlice oljčnega olja, ščepec soli, 1 žlička origana, olje za peko; za nadev: 80 g bučnih semen, 120 g pora, 3 žlice bučnega olja, 220 g skute, 2 stroka česna, sol, poper, oljčno olje

Naredimo testo za palačinke. V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca, ščepec soli in origano. Med mešanjem postopoma prilijemo govejo juho in mineralno vodo, nazadnje pa še oljčno olje. Umešamo gladko testo, brez grudic. Pri sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut.

V ponvi za vsako palačinko posebej segrejemo malo olja in nanj vlijemo zajemalko testa. Med nalivanjem ponev ob

Trije recepti za piškote so izbrani iz povsem nove knjige slaščičarske mojstrice Alenke Kodele z naslovom Nedeljske in praznične sladice. Ker je avtorica ljubiteljica narave in njenih darov, se je sprehodila skozi letne čase in v vsakem uporabila nekaj, kar nam tedaj ponuja naravno okolje. V knjigi je zbranih 70 receptov – piškoti, razne sladice in pecivo za vsak letni čas.

Piškoti s pirinimi kosmiči, lešniki in suhim sadjem

Sestavine: (za približno 700 g piškotov) za testo: 250 g pirinih kosmičev, 100 g nasekljanih lešnikov, 120 g masla, 200 g suhega sadja (hruške, fige, jabolka, kakiji, brusnice), 2 jajci, 100 g cvetličnega medu, nastrgana pomarančna lupinica, vaniljeva aroma, temna čokolada za okrasitev piškotov

Maslo raztopimo, dodamo pirine kosmiče in nasekljane lešnike ter pražimo na šibkem ognju dobrih 5 minut. Prepražene kosmiče in lešnike prestavimo v pekač, obložen s papirjem za peko, in jih enakomerno razvrstimo, da se čim prej ohladijo. Jajci stepamo z medom, da dobimo rahl

Znana je zgodba o tem, kako je adventni venec nastal. Protestantski pastor Johann Hinrich Wichern je v devetnajstem stoletju deloval v revni četrti Hamburga, kjer je ustanovil šolo za revne otroke. Med adventom je leta 1839 izdelal iz velikega kolesa voza lesen obroč z devetnajstimi rdečimi svečkami, ki so simbolizirale dneve v tednu, in štirimi belimi svečami za adventne nedelje. S tem je želel v otrocih prebuditi veselje, da so v adventnem času redno prihajali na bogoslužje. Navada se je ohranila, le da nekoliko spremenjena: male sveče so izginile, štiri velike pa so ostale in obroč pa so okrasili z zelenjem. Leta 1920 so božični venec z njegovo simboliko v praznovanje sprejeli nemški verniki. Pri nas je postal adventni okras v osemdesetih letih dvajsetega stoletja.

Danes venčke kupimo, velikokrat pa nam je v veselje, da jih naredimo sami. Lahko so klasični, moderni ali bolj posebni, iz naravnih ali umetnih materialov, vendar še vedno velja, da so najlepši iz naravnih materialov. P

Lahko se pojavi kot samostojna bolezen, pogosteje pa spremlja druge kronične bolezni. Skoraj polovica vseh oblik slabokrvnosti je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa ali sideropenična deficitarna anemija.

V rdečih krvničkah ali eritrocitih je veliko molekul hemoglobina, ki vsebujejo hem z atomom železa. V pljučih se kisik veže na železo v hemoglobinu znotraj eritrocitov in nato potuje po telesu do vseh organov. Če je eritrocitov premalo, če so premajhni ali pa vsebujejo premalo hemoglobina, je oskrba organov s kisikom okrnjena. Za slabokrvnost ali anemijo je torej značilna zmanjšana sposobnost krvi za oskrbo celic s kisikom, ker je zmanjšana celotna količina hemoglobina v telesu.

Okvirne normalne vrednosti hemoglobina znašajo pri moških 130–170 g/l, pri ženskah pa 120–150 g/l. Če so vrednosti hemoglobina pod spodnjimi referenčnimi vrednostmi, govorimo o anemiji. Pri koncentraciji hemoglobina med spodnjimi okvirnimi vrednostmi in koncentracijo 100 g/l govorimo o anemiji lahke stopnje

Kratka zgodba omogoča v svoji zasnovi tudi odmike od ustaljenega zapisa. Črtica gospe Marije Deželak je na primer oblikovno zasnovana nekoliko drugače, kot smo vajeni. Razdeljena je na štiri dele, vsak od njih prinaša drug zorni kot pripovedi o neki ljubezni: v prvem delu spremljamo Nejčevo življenje in njegov spomin na nekdanjo ljubezen, v drugem Gelčino življenje, v tretjem in četrtem pa se zgodba zlije v njuno skupno srečanje in slovo. Kratka zgodba ponuja zares nemalo vsebinskih in oblikovnih možnosti.

V. K.

Ljubezen se ne postara

NEJC

Vlak se je počasi bližal končni postaji. Nejc je skozi okno srednjega vagona zvedavo opazoval hiše in ulice kraja, kamor že dolgo ni stopila njegova noga. Ko je bil mlad, je bil večkrat tukaj, je pomislil. Njegov brat je v tistih časih obiskoval tukajšnjo steklarsko šolo in z mamo sta ga kdaj skupaj obiskala. Tudi z vlakom, tako kot danes. A kje je že to? Spomini …

Sinoči se je odločil, da končno gre, da jo obišče, da jo še enkrat vidi, preden… Ko je

Nekaj odličnih receptov zanje smo vam izbrali iz knjige Gerda Wolfganga Sieversa Paštete in drugi mesni shranki. V njej boste našli še veliko receptov za jedi z mastjo, mesnate ocvrtke, mesne namaze z mastjo, klobasne nadeve, kvašeno, nasoljeno in stisnjeno govedino ter aspik in žolce. Čisto posebna knjiga za slastne zimske jedi.

Pašteta

Sestavine za približno 30 kozarcev (po 250 ml): 5 kg sveže potrebušine (brez kože in kosti), 1,5 kg svežih svinjskih jeter, 6–8 rumenih čebul, 15–20 strokov česna, 200 g svinjske masti, 6–8 jajc (glede na velikost,) 200–250 ml armagnaca 30–40 g pimenta (ali zelo ostrega kajenskega popra), 20 g sveže mletega črnega popra (lahko ga tudi izpustimo), 50–60 g fine morske soli

Potrebušino in jetra najprej grobo narežemo, nato pa drobno sesekljamo ali zmeljemo v mesoreznici s srednje velikim nastavkom. Sesekljamo tudi olupljeno čebulo in česen, ju zlato rjavo prepražimo v svinjski masti in ohladimo ali zelo drobno nasekljamo (oz. zmeljemo v mesoreznici) in zm

Splošno pravilo za polento velja, da dlje ko jo kuhamo, okusnejša in laže prebavljiva je. Približni čas kuhanja klasične polente je ena ura, lahko pa jo kuhamo tudi manj, odvisno od tega, koliko je že pripravljena, ko jo kupimo, in kakšno jed pripravljamo iz nje. Pa seveda, med kuhanjem jo je treba nenehno mešati, vedno v isti smeri.

Polenta po babičino

Sestavine (za 4 osebe): 300 g koruznega zdroba, okoli 150 g masla, 4 jajca, 100 g nastrganega parmezana, 1,5 l mleka, drobtine, sol

Skuhamo srednje trdo polento v malo osoljenem mleku namesto v vodi. Ko je kuhana, jo odstavimo z ognja, in pustimo, da nekaj minut počiva. V skledi stepemo 3 rumenjake in 1 celo jajce skupaj s parmezanom in ščepcem soli ter zamešamo v polento, dodamo še 100 g masla v koščkih.

Model dobro premažemo z maslom, potresemo z drobtinami in damo vanj mešanico polente. Model pokrijemo in pečemo pri 180 do 190 stopinjah. Ko je polenta pečena, počakamo nekaj minut, potem pa jo zvrnemo na krožnik. Ponudimo jo z nastrga

Nikakor se ju ne bomo naveličali, če preskusimo vsake toliko časa kakšen nov, drugačen recept, ki nas zamika. Morda vam bo všeč tudi katerih od obeh predlaganih, eden je za okusno prilogo k mesu, drugi pa za samostojno jed.

Pire iz kodrolistnega ohrovta

Sestavine: 1 kg moknatega krompirja, olupljenega, 200 g kodrolistnega ohrovta, opranega in drobno narezanega, 100 ml polnomastnega mleka, 100 g masla, sol, črni poper, por

Kodrolistnemu ohrovtu odstranimo kocen in vse trše listne žile. Liste operemo, osušimo in drobno narežemo. Krompir kuhamo v osoljeni vreli vodi do mehkega, približno 15 do 20 minut. Skuhamo ohrovt, ga odcedimo in ga prihranimo.

Kuhan krompir dobro pretlačimo z maslom in dodatkom mleka, tako da postane povsem gladek. Dobro začinimo s soljo in poprom, nato pa primešamo kuhani ohrovt. Por narežemo na tanka kolesca in ga potresemo po vrhu pireja. Ponudimo kot prilogo k mesu.

Ohrovtova lazanja

Sestavine: 250 g kupljenih testenih listov za lazanjo, 500 g glavnatega ohrovta,

Bolezen je usodna za tretjino zbolelih, tretjina je popolnoma odvisna od tuje pomoči in le ena tretjina jih po kapi lahko živi samostojno. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. 

V večini primerov je možganska kap posledica zapore možganske arterije s krvnim strdkom, kar posledično privede do nezadostne preskrbe dela možganov s kisikom in hitrega odmiranja možganskih celic (ishemična možganska kap). Vzrok za možgansko kap je v 10 do 20 odstotkih lahko tudi krvavitev (hemoragična možganska kap).

Zapomnimo si »GROM«

Akronim »GROM« opisuje tri poglavitne simptome ob nastopu možganske kapi in kar najkrajši čas, ki je potreben pri njeni obravnavi. Velja si ga dobro zapomniti:

G – govor (Ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)

R – roka (Ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)

O – obraz (Ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)

M – minuta, čas (Takoj pokliči 112!)

Simptomi in

Toda kratka zgodba Veter v smrekah nikakor ni dolgočasno branje. Pisatelj Bojan Bizjak jo je napisal v slogu svoje avtorske poetike: prostor v domu, ki je med epidemijo covida-19 zaprto območje, je napolnil s premišljevanjem prvoosebnega pripovedovalca, včasih otožnim, drugič realističnim, pa spet hudomušnim in duhovitim. To je vedno znova odlika Bizjakovih zgodb: da razvija potek zgodbe z mislimi nastopajočega v njej. Miselni tok protagonista je dinamično gibalo dogajanja: v njem se selimo z enega prizorišča na drugo, iz male sobe tja v gozd, na domačijo, kjer je še vedno pripovedovalčev pravi dom.

V. K.

Veter v smrekah

Koščeni prsti so pajkasto hodili po belih rebrih starega radiatorja, na nekaterih mestih že oluščenega barve, da so črne zaplate oluščkov privlačile njegov pogled. Nekaj časa je kar strmel, momljal, zgnetal slino v kotičkih ust in skušal urediti jutranje misli. Poročila: Umrlo je … Covid … Bolezen, se mu je bodlo v čelo, ga gubalo in ga vleklo. V očeh se mu je zbirala

Pojavljajo se pri obeh spolih in so med najpogostejšimi boleznimi sodobnega časa, več kot polovica ljudi naj bi vsaj enkrat v življenju izkusila težave s hemoroidi. Na razširjenost ven v danki vpliva tudi sodobni način življenja z veliko sedenja. Kako se znebiti težav oziroma jih vsaj omiliti?

Ločimo zunanje hemoroide, pri katerih so razširjene vene pod analnim sfinktrom (mišico zapiralko), in notranje hemoroide, pri katerih  so razširjene vene v kanalu zadnjika ter lahko tudi zdrsnejo skozi mišico zapiralko in štrlijo iz zadnjika. So najpogostejši povzročitelji neprijetnosti  v predelu zadnjika. A čeprav ima veliko ljudi hemoroide, nimajo vsi težav zavoljo njih.

Kako se kažejo in zakaj nastanejo

Hemoroidi nastanejo največkrat zaradi naprezanja pri odvajanju blata, do katerega pride zaradi zaprtja. Tudi zadrževanje blata oziroma odlašanje z veliko potrebo, driska in dolgotrajno sedenje na straniščni školjki jih povzročajo. Sodobni način življenja z dolgotrajnim sedenjem, nosečnost, deb

Največkrat pripravljamo štruklje iz vlečenega testa, zato smo vam tokrat izbrali dva nadeva: mesnega ter zelenjavno-skutnega. Veliko zamisli za razne štruklje boste našli v knjigi Janeza Štruklja in Andreja Goljata Štruklji in potice.

Osnovni recept za vlečeno testo (za 6 oseb)

Sestavine: za testo: 300 g moke, 1 jajce, mlačna, okisana, slana voda (po potrebi), maščoba po potrebi

V dobro presejano moko naredimo jamico. Vanjo dodamo tekočino in zmešamo. Dodamo jajce. Testo dobro pregnetemo, da se ne prijemlje deske in rok. Naredimo hlebček, ga premažemo z oljem, pokrijem s toplo skledo in pustimo počivati pol ure. Tako pripravljeno testo bomo laže vlekli in se nam ne bo trgalo. Spočito testo razvaljamo na pomokanem prtu, premažemo z oljem in razvlečemo s hrbtoma rok. Robove odrežemo, testo namažemo z nadevom in zvijemo v štrukelj.

Štruklji z jetrnim nadevom

Sestavine (za 5 do 6 oseb): za nadev: 300 g jetrc, 60 g margarine, 80 g čebule, 120 g kruha, 1 strok česna, 2 jajci, sol, poper, maj

V naši kuhinji poznamo predvsem sladke palačinke s slivovo ali brusnično marmelado, zraven lahko ponudimo tudi stepeno sladko smetano. Manj pa je znano, kako dobre so ajdove palačinke v svoji slani različici. Dodamo jim lahko šunko, sir, zelenjavo in jajce, gobe, lososa, kislo smetano, razne začimbe in še kaj. Odlično za krepkejši zajtrk ali lažjo malico.

Ajdove palačinke s špinačo, sirom in gobami

Sestavine: za testo: 3 jajca 125 g ajdove moke, 125 bele moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, ščepec soli, maščoba za peko; za nadev: 500 g sveže špinače (lahko tudi zamrznjene), 5 strokov česna, narezanega na lističe, 1 žlička oljčnega olja, 100 g naribanega sira, sol, poper; za omako: 0,25 dl juhe, 100 g gob, 2 stroka strtega česna, 1 žlička oljčnega olja, 1 dl smetane za kuhanje, sol, poper, timijan

Najprej naredimo testo: V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca in ščepec soli. Med mešanjem postopoma prilijemo mleko in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo

Za martinovo sedemo k mizi, bogato obloženi z dobrotami jesenskega jedilnika. Jedi na ta praznik so tradicionalne, kakšno pa lahko tudi posodobimo, pripravimo nekoliko drugače.

Kostanji v slanini

Sestavine: 10 celih olupljenih kostanjev, 5 trakov slanine, 8 žlic majoneze, 2 žlici čilijeve omake ali kečapa

Trakove slanine prepolovimo in rahlo popečemo v ponvi. Vsak košček slanine ovijemo okoli kostanja in nabodemo na zobotrebec. Postavimo v pekač.

V manjši posodi zmešamo majonezo in čilijevo omako. Z omako prelijemo kostanj. Pečemo ga 10 do 15 minut v pečici, segreti na 180 stopinj.

Račje prsi z bučno-kolerabnim pirejem

Sestavine: 4 kosi račjih prsi, 1 žlica olja, 3 dl račje osnove, 50 g masla, 1 žlička marelične marmelade, 1 vejica pehtrana; za pire: 200 g rumene buče, 200 g kolerabe, 80 g masla, sol; za sok rdeče pese: 120 g sveže rdeče pese, 1 jajce, 1,5 dl olja, sol

Račje prsi posolimo in opečemo v kozici v 8 minutah. Večinoma jih pečemo na koži, da se dobro opečejo. Vzamemo jih

Sestavine (za 4 osebe): 4 biftki, kozarec cabernet sauvignona, 4 žlice grobozrnate gorčice, 1 žlica medu, nekaj vejic svežega rožmarina, oljčno olje, sol, poper

Vino vlijemo v manjšo posodo. Dodamo žlico svežih rožmarinovih lističev in premešamo. V posodo položimo biftke in jih mariniramo v vinu približno uro na hladnem. Medtem zmešamo gorčico z medom. Dodamo ji malo sesekljanih rožmarinovih lističev.

Biftke pred peko vzamemo iz posode in pustimo, da se odcedijo in posušijo. Segrejemo oljčno olje in na njem popečemo kose mesa, na vsaki strani jih pečemo od 2 do 3 minute. Potem jih posolimo in pustimo počivati nekaj minut.

Položimo jih na krožnike in premažemo s pripravljeno gorčico. Potresemo jih z rožmarinovimi lističi in damo v vročo pečico za  2 minuti. Dodamo nekaj kapljic oljčnega olja. Preden jih ponudimo, naj nekaj časa počivajo. Poleg postrežemo kakšno prrilogo ali kar svež kruh in veliko skledo sveže solate.