Nekoč je bilo praznovanje pomladi velik praznik, vse je ozelenelo, pastirji pa so prvič v letu gnali živali na pašo. Zato so bile nekoč ob tem času žive šege, s katerimi se je »proslavljala nova pomlad, vnovično rojstvo mladega sonca in začetek paše«. Ponekod so verjeli, da pade ob jurjevem zlata skledica iz sonca.

Uradno se jurjevo praznuje 23. ali ponekod 24. aprila, po različnih delih Slovenije ga praznujejo različno. Ljudje so pripovedovali, da je to zato, ker je moral sveti Jurij z levega na desni breg Drave, a je bil brez denarja. Brodar ga ni hotel prepeljati brez plačila in Juriju tako ni preostalo drugega, kakor da si je zaslužil za prevoz čez reko. Zato se je na levem bregu Drave zamudil za en dan. Pogled v zgodovino seveda  pove nekaj drugega: da je razlikovanje med datumoma godovanja sv. Jurija nastalo zaradi nekdanje cerkvene razdelitve, ki je določala, da ozemlja severno od Drave pripadajo salzburški nadškofiji, kjer je bil Jurijev godovni dan 23. aprila, južna pa oglejsk

Pripovedovalčeve spominske podobe vstajajo v tihoti zgodnjega jutra, ko se je svet že tako upočasnil in ga oklepa nejasna stiska. V tej upočasnitvi in tišini tiho priplavajo na površje spomini: nekdanje podobe iz otroštva, na družino, knjige, ki so potovale iz rok v roke, in očeta, ki ob petrolejki družini svečano bere Finžgarjevo povest. Čar nekega daljnega, a tako dragega časa.

V. K.

Zgodnje jutro

Pravzaprav niti ne ve zakaj, ampak jutra je imel posebno rad. Nikoli se mu ni bilo težko dvigniti iz postelje. Zmerom je bil taka neučakana jutranja ptica, zato je pa zvečer, kot je imel navado reči, zgodaj šel kar s kurami spat. Tudi takrat, namreč ob košnji, mu ni bilo nikoli nobena muka vstati že nekaj ur pred svitom. Od tega pa je kajpada minilo že precej let, ko sta se oba s sosedom Jožetom (ta mu je vedno rad priskočil na pomoč, kadar je bilo treba) s koso na rami odpravila kosit na njihove travnike. Še danes se živo spomni tistih davnih juter, ko je vse okrog tako opojno dehtelo od s

Knjiga z naslovom #sladice je nastala v sodelovanju z nekaj vodilnimi slovenskimi kulinaričnimi blogerji. V njej je zbranih 60 zanimivih receptov, vsak od avtorjev je prispeval 12 najboljših. Svoje zamisli, nasvete in recepte za sladice so prispevali Nastja Kramer Pesek, Tjaša Vede in Blaž Mikuljan, Petra Kavšek, Zulejka Javeršek, Mateja Delakorda in Kristina Smodila.

Petra Kavšek je avtorica kuharskih knjig, fotografinja in grafična oblikovalka, naši bralci jo poznate že po dveh kuharskih knjigah: Palačinke in omlete ter Gozdna kuhinja. Na njenem blogu z imenom The Foodie boste med drugim našli recepte, za katere avtorica sama pravi, da se pri peki  združujejo gospodinjska opravila in kakovostno preživet družinski čas, saj je priprava teh receptov tako preprosta in zabavna obenem, da je primerna tudi za otroke. Ne samo da otroci hrano, ki so jo pomagali pripraviti, po navadi z veseljem pojedo, med samim kuhanjem poleg spoznavanja različnih sestavin, okusov, tekstur in jedi z igro prid

Pri obeh receptih je kar nekaj dodatkov, s katerimi pričaramo govedini še posebno slasten okus.

Goveji zvitki

Sestavine: ½ do ¾ kg govejega stegna, 30 g olja, 100 g čebule, sol, poper, 40 g slanine, 2 sardeli, 15 g kaper, 30 g čebule, 50 g kislih kumaric, peteršilj, ½ dl smetane, 20 g moke

Drobno sesekljano čebulo prepražimo na vročem olju. Meso narežemo na 5 lepih enakih kosov. Zrezke narahlo potolčemo, posolimo in popopramo. Slanino, čebulo, sardele, kapre, peteršilj in kumarice narežemo, s tem obložimo zrezke in jih zavijemo. Zvitke zavijemo z juho in dušimo do mehkega na prepraženi čebuli. Nazadnje jim prilijemo kislo smetano, v kateri smo razžvrkljali moko, in še malo pokuhamo.

Dušen goveji vrat s suhimi slivami in slivovko

Sestavina (za 4 osebe): 1,20 kg mladega govejega vratu, 2 manjša korenčka, 2 manjši čebuli, ¼ srednje velike zelene, 6 suhih sliv brez koščic, 1 dl rdečega vina, sol, poper, 0,5 dl olja, 0,5 dl slivovke

Meso posolimo, popopramo in opečemo v kozici. Dodamo na g

Duševne zmožnosti otrok z Downovim sindromom so sicer ovirane, vendar so bile v preteklosti pogosto podcenjene. Downov sindrom nastane naključno. Vzroki, ki povzročijo to motnjo, še do danes niso znani. Na približno 800 do 1000 porodov se rodi otrok z Downovim sindromom. Bolezen se imenuje po zdravniku, ki jo je leta 1866 prvič opisal. Čeprav imajo otroci s to boleznijo skupne značilnosti, so med njimi velike razlike tako po značaju kot po telesnih in duševnih znakih. Cilji sodobne medicine so, da bi se ti bolniki v otroštvu in pozneje zdraviliu v normalnem zdravstvenem sistemu za navadne bolezni, treba jih je usmeriti, da pri težavah, značilnih za Downov sindrom, poiščejo pomoč pri posebnih službah ter  da se čim hitreje postavijo ustrezne diagnoze in da se začne čimprejšnje zdravljenje motenj, kot so kongenitalna srčna bolezen, težave z očmi in ušesi ter ščitnico. S tem zmanjšamo vpliv teh bolezni na razvoj razvoj osebe z motnjo.

Natančna diagnoza bolezni se postavi z amniocentezo al

Naenkrat smo tu, s prvoosebnim pripovedovalcem, na robu planote nad dolino, kjer se spodaj svetlikajo luči in teče življenje. Tam zgoraj pa še kraljuje zima in se le počasi umika pomladi. Ob počitniški hišici, ki jo je treba zdaj pripraviti na pomlad, nekdaj pa je bila pripovedovalčeva domača hiša, se v sedanji čas prikrade spomin na to, koliko je pomenil prvi telefon. Ta spomin je prava mala freska nekega časa, razmer in ljudi v njem. Droben in pretresljiv zapis hkrati, spretno napisana zgodba pisatelja Bojana Bizjaka.

V. K.

Telefon

Štrena večera se je zataknila za ogolele veje, ko sem šel čez pust travnik, da bi še ulovil nekaj večerne spokojnosti na robu, od koder se je videlo mesto v dolini, vse tiste luči, vso tisto čarovnijo svetlobe, ki ubija starodavno temo. Nemalokrat sem tukaj stal in si ogledoval pokrajino pod seboj, zarasle gmajne, cerkev v vasi spodaj, ceste, avtocesto. In prav tu je speljan telefon na planoto nad mestom. Pa je višinske razlike kar nekaj, blizu sedemsto me

Tole sta dva posebno dobra recepta iz nove knjige Mojce Koman Buče in bučne jedi. Prvi je makov zavitek, pri katerem ne smemo skopariti z začimbami, limona pa mu čudovito zaokroži okus. Drugi so mehki kruhki zanimivega okusa s hrustljavo skorjico, ki spominja na masleno in kar vabijo, da bi ugriznili vanje.

Bučni zavitek z makom

Sestavine za testo: 250 g moke, pol žličke soli, 2 žlici olja, približno 1,5 dl tople vode; sestavine za nadev: 1 kg svežega bučnega mesa katere koli zimske buče, 100–150 g mletega maka, 3 žlice sladkorja, mleti cimet in klinčki, limonova lupinica in sok polovice večje biolimone, ostra moka, malo olja in 3 žlice kisle smetane za premaz

Iz navedenih sestavin zgnetemo vlečeno testo, da je svetleče in res prožno. V posodi ga prelijemo z oljem in pustimo počivati vsaj 1 uro. Medtem pripravimo nadev, in sicer bučno meso grobo naribamo, rahlo posolimo in v posodi pustimo stati 10 minut. V tem času iz buče izteče nekaj vode. Nato bučno meso v posodi dobro ožamemo, pom

Čeprav obstajajo deske za rezanje iz drugih materialov, v kuhinji še vedno najraje uporabljamo leseno, tudi zato, ker je delo na njej prijetno. Vendar pa jo je treba ustrezno negovati in temeljito čistiti.

Navadno čiščenje lesene deske za rezanje je preprosto: očistimo jo z mehko gobico in malo tekočega praška za pomivanje posode ter dobro splaknemo. Predvsem jo moramo temeljito zdrgniti, da na njej ne ostanejo ostanki živil, ki smo jih rezali. Enkrat na mesec pa desko temeljito očistimo.

Nikoli je ne umivamo v pomivalnem stroju, saj bo tako hitro žalostno končala: presušila se bo in razpokala zaradi predolgega izpostavljanja vročini in vodi. Vedno jo čistimo ročno, za čiščenje uporabimo povsem preproste sestavine, ki jih imamo že doma: toplo vodo, sol, limono.

Tudi pri ročnem pomivanju velja, da deske za rezanje nikoli dolgo ne namakamo v pomivalnem koritu z vodo. Preprosto jo očistimo z limono in soljo: po deski potresemo sol in jo polijemo z limonovim sokom. Zdrgnemo, pustimo nekaj

Če vam je ostalo na zalogi še kaj jajc, lahko pripravite z njimi okusno omako iz pora, jih kombinirate s svežim čemažem ali pa spečete rahel jabolčni narastek, ki se kar topi v ustih.

Porova omaka z jajci

Sestavine: 1 kg pora, 3 žlice masla, 1/4 l kokošje juhe, 1 kozarec kisle smetane, 3 žlice suhega belega vina, sol, poper, nastrgan muškatni orešček, worcestrska omaka, limonov sok, 8 trdo kuhanih jajc

Por očistimo, zarežemo po dolžini, dobro operemo, odcedimo in narežemo na kolobarje. V ponvi stopimo maslo, stresemo nanj por in ga malo podušimo. Prilijemo juho in vmešamo kozarec kisle smetane. Nato zelenjavo pokrito dušimo pri zmerni temperaturi 15 minut. Prilijemo vino in začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom, worcestrsko omako in limonovim sokom. Jajca olupimo, jih narežemo na četrtine, previdno vmešamo v dušeno zelenjavo in še na hitro segrejemo.

Kruhova omleta s čemažem

Sestavine za 2 omleti: 200 g belega kruha, 50 g zeliščnega masla, 50 g čemaža, 3 žlice mleka, 4 jajca,

Šparglji so posebna pomladanska zelenjava, ki jo imamo radi ali pa sploh ne. Še posebno divje šparglje, ki so nekoliko intenzivnejšega okusa v primerjavi z gojenimi sorodniki. Iz njih lahko pripravljamo juhe, jih dodajamo testeninam, omletam, rižotam, ribam, kot sta tuna in losos, rakcem, bučkam pa tudi piščancu in zrezkom. Možnosti je veliko, vsaj nekaj jih velja preskusiti. Vsako sezono špargljev vsaj en nov recept.

Piščanec z divjimi šparglji

Sestavine:  1 kg piščanca, narezanega na kose, 800 g krompirja, 500 g divjih špargljev, 400 g bele ali rdeče čebule, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 2 vejici rožmarina, šopek peteršilja, 3 vejice svežega origana, poper, sol

Tale recept je zelo preprost, jed pa okusna. Piščanca operemo, osušimo in damo v naoljen pekač. Olupimo krompir, ga operemo in narežemo na večje kose, pečico segrejemo na 180 do 200 stopinj in v njej pečemo piščanca s krompirjem 20 minut. Dodamo celo čebulo in pečemo še 25 minut. Dodamo šparglje, sol, poper in dišavn

Ko se odločimo, katera zelišča bi radi imeli na vrtu, je treba ugotoviti, kakšne so njihove potrebe in optimalno rastišče. Večina zelišč, ki vsebujejo eterična olja, so rastline sončnih leg, saj večinoma izvirajo iz Sredozemlja in sončnih krajev. Če imajo dovolj sonca, razvijejo pravo aromo, začimbno in zdravilno moč. Tako tudi kar najbolje rastejo in niso občutljive za škodljivce in bolezni. Druga zelišča, ki v naravi rastejo kot podrast, pa potrebujejo senco in jih tudi sadimo na senčne lege.

Zeliščni vrtiček naj bo blizu hiše, saj pogosto pri kuhanju zadnji trenutek potrebujemo kakšno zelišče. Tudi dostop do zeliščnega vrta naj bo urejen, utrjen in preprost. Lahko ga uredimo kot veliko zeliščno gredo, formalni vrtiček z gredicami, tematski ali individualni vrt po svoji zamisli.

Družinski zeliščni vrt

Zelišča za kuho in zdravje lahko posadimo na del zelenjavnega vrta. Za štiričlansko družino bo zadostovala površina 10 do 12 kvadratnih metrov. Sadimo 2 do 6 rastlin posamezne vrste, se

Te okvare so bolezenski znaki, ki jih zaznamo pogosto dokaj pozno, ker jih po navadi ne opazimo ali pa pripisujemo drugim obolenjem ali pa bolnikovi starosti. Alkohol vstopa v možgane in vedno povzroča nevrološke simptome. Te simptome lahko najpogosteje pripišemo etanolu. Dolgotrajnemu popivanju sledi abstinenčna kriza, ki jo lahko spremljajo epileptični napadi ali alkoholni delirij. Seveda pa zdravnik ob simptomih abstinenčne krize se sme pozabiti na ostala stanja, ki so pogosta pri osebah, odvisnih od alkohola, kot na primer pretres možganov, znotrajlobanjske krvavitve in okužbe osrednjega živčevja.

Posebno pozornost moramo nameniti pojavu Wernickejeve bolezni. Wernickejevo bolezen povzroča pomanjkanje vitamina B1 ali tiamina. Ogrožene skupine pri tej bolezni so poleg podhranjenih alkoholikov in starostnikov tudi osebe, ki trpijo za dolgotrajnim bruhanjem in kroničnimi boleznimi črevesja. Tiamin je potreben za presnovo ogljikovih hidratov. Zelo pomembno je, da to bolezen čim prej dia

Tole ljubezensko zgodbo sem prihranila, da z njo sklenemo objavljanje prispevkov z velikonočnega literarnega natečaja. Zdi se mi lepa, posebna in – nekoliko presenetljiva. V prvem delu je namreč zelo realistična, to daje slutiti, da je zamisel zanjo vzeta iz resničnega vaškega življenja v povojnem času. Toda potem se zgodba nenadoma spremeni, razcveti, postane presenetljivo poetična, prelije se v sanje, upanje, šepet. Poglejte, kako se začne pripoved spreminjati na mestu, kjer dobi dekle šopek in se odloči, da bo fanta odpeljala na skrivnostno mesto. Avtorici uspe krasno ujeti ozračje trenutka in zgodbi vdahniti občutje pomladi in velike noči, novega življenja …
V. K.

Lujza in Lujz

Bila sta sovaščana, doma vsak na drugem bregu potoka. Lujz je s starejšim bratom in sestrama živel na mali domači kmetiji. Skupaj z bratom sta golcarila in koparila po zgornjih državnih gozdovih. V življenju se je ravnal po reku: Najprej štalica, potem kravica. Če bi se ne bila začela druga svetovna vojna, b

Tokrat smo vam izbrali nekaj zelo praktičnih receptov, v katerih lahko porabite šunko, ki pogosto ostane po velikonočnih praznikih. Lahko naredite okusno omako za testenine, z njo napolnite zrezke ali pa jo uporabite za imenitno rižoto, v kateri se vežeta okus šunke in stopljenega sira.

Svedrčki z omako iz šunke

Sestavine: 100 g kuhane šunke brez vidne maščobe, 4 šalotke, strok česna, 2 žlici masla, 1/8 vroče mesne juhe, 200 g kisle smetane, 2 žlički soli, 400 g svedrčkov, rumenjak, šopek drobnjaka

Šunko narežemo na zelo ozke trakove. Šalotke in česen olupimo in zelo na drobno sesekljamo. Maslo razpustimo. Na njem popečemo šalotke in česen, da posteklenijo, potem dodamo šunko. Prilijemo mesno juho in vse skupaj zavremo. Primešamo smetano in pustimo, da omaka, ta čas, ko se kuhajo svedrčki, malo povre.

Osoljeno vodo zavremo. V njej skuhamo svedrčke, vendar tako, da so še dovolj trdi na ugriz. Rumenjak razžvrkljamo z dvema žlicama vroče omake in z njim zgostimo omako – ta zdaj ne sme več

Sobota je zadnji dan velikonočnega tridnevja: četrtek kot dan zadnje večerje, v kateri je Kristus zbral okoli sebe učence in izpovedal svojo slutnjo, da ga bo nekdo izmed njih izdal, petek Kristusove smrti na križu, sobota čaščenja Božjega groba. Potem sledi vrhunec praznovanja na velikonočno nedeljo, ko se praznuje Jezusovo vstajenje od mrtvih. Sobota je zato dan, prežet z obredjem, ki se je globoko zakoreninilo in še posebno na podeželju prepletlo z raznimi šegami in navadami, kdaj pa tudi vražami. Tako je tudi s sobotnima blagoslovoma ognja in vode.

V soboto zvečer se zvonovi, ki so bili od četrtka »zavezani« in so »odleteli v Rim na božjo pot«, znova oglasijo in napovedujejo slavljenje Kristusovega vstajenja.

V mraku zagori novi ogenj

Blagoslov novega ognja sega v davno preteklost, izpričan je bil že v  osmem stoletju. Blagoslov novega ognja pomeni očiščenje in prerojenje, Kristusa pa simbolizira tudi velikonočna sveča, prižgana pozneje v svetem ognju.

Takole je torej po piscu in e

Za veliko noč obvezno pečemo: če že ne potice z našim najljubšim nadevom, pa lahko zamesimo sladki kruh z rozinami in kandiranim sadjem ali pa naredimo pleteni venec, ki ga bomo položili na mizo in vanj umestili nekaj pobarvanih velikonočnih jajc. Recept za kokosovo potico je izbran iz knjige Sladice Alenke Kodele, v njej boste našli zamisli za najrazličnejše slaščice.

Pleteni venec in sladki kruh 

Sestavine: 1 kg moke, 80 g kvasa, ½ l mlačnega mleka, 100 g sesekljanih mandljev, 200 g sesekljanega citronata, 300 g rozin, 3 žlice ruma, 200 g masla, 100 g sladkorja, 2 jajci, ščep soli; 50 g tekočega surovega masla, 50 g sladkorja, rumenjak, 50 g mandljevih palčk, 50 g sladkorja, 3 žlice ruma; in še: maslo za pekač

Pekač namastimo. Moko presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico in iz kvasa, mleka in malo moke zmešamo kvasec, ki naj vzhaja 15 minut. Mandlje, citronat in rozine, ki smo jih  oprali v vroči vodi in osušili, zmešamo z rumom in pustimo pol ure, da se prepojijo. Razpustimo

Velikonočna oblekica

»Potem letos ne bom dobila nove oblekice?« se je mala Breda s solznimi očmi zastrmela v mamim resni obraz. »Letos žal ne. Teta Sonja se je šele včeraj vrnila iz bolnišnice in je še precej slaba, ne bo je mogla dokončati,« je želela mama z mirnim glasom ublažiti hčerino razočaranje.

Tudi njej je bilo hudo in skrbelo jo je, kako bo s sestrinim zdravjem. Bila je bolehna in zadnja leta je vsako zimo prebolela pljučnico. A letos je bilo najhujše, morala je v bolnišnico in preiskave niso pokazale nič obetavnega. Preveč dela, preveč se žene, še ponoči sede za šivalni stroj, da ustreže naročilom, tudi ob praznikih nima miru, je razmišljala, ko je mesila testo za potico. Velika noč – praznik pomladi, tisti čas v letu, ki pogreje ne samo od zime prezeblo telo, ampak seže v globino srca in razvedri dušo. Vsako leto je tako – blagodejno in pomirjajoče, radostno in polno skritega pričakovanja.

Breda je sedela na klopci pred hišo, sončni žarki toplega aprila so ji božali obraz i

Drugacni prazniki

Pomlad je spet prišla v deželo. Vsepovsod so se že videli njeni sledovi. Narava se je odevala v posebno okrasje. V zraku se je čutila svežina, prebujenje je sedalo v srca ljudi.

A vendar je bilo drugače. Nekaj neznanega, majhnega in nevidnega je zmotilo to vsakoletno rutino ter marsikaj ustavilo, mnoge je osamilo in zaprlo med štiri stene. Vsi pa so si tako želeli svobode in druženja.

Babica Minka je postavila na praznično pogrnjeno mizo košaro z velikonočnimi dobrotami. Vnukinja je vključila televizijo in prižgala svečko. Pripravili sta se na blagoslov jedi, ki je potekal na daljavo. Ženica se je s spoštovanjem zazrla v lepo okrašen prtiček, ki je bil razprostrt čez košaro. Hvaležno je pomislila: »Kljub negotovim in težkim časom nam za zdaj nič ne manjka.« Nekako ni mogla razumeti, zakaj se nekateri nenehno pritožujejo, saj v resnici ni tako hudo. Za dobro skupnosti se lahko tudi kaj potrpi.

Spomin jo je popeljal v tisto povojno leto. Jeseni se je njihova številna dr

Le streljaj od Blejskega jezera, v njegovem zaledju, leži vas Selo pri Bledu. Sredi vasi pritegne pogled na nekaj pisanih čebelnjakov. To je Čebelarstvo Ambrožič – Kralov med, saj je njihovo domače ime Pri Kralu. Danijela in Blaž Ambrožič tu z navdušenjem čebelarita, on dvaindvajseto, ona pa dvanajsto leto.

V dneh, ko sem jih obiskala, je bilo še hladno, vendar so čebele v soncu že živahno izletavale iz panjev. Na domačiji Ambrožičevih živijo Danijela z možem Blažem, njuna otroka Tadej in Valentina in moževi starši. Tristo metrov naprej pa je njihovo čebelarstvo: čebelnjaki, čebelnjak za sproščanje, topilnik satja, panj v drevesnem duplu. V bližini čebelnjakov je medoviti vrt, v njem raste kar 65 vrst medovitih trajnic. Čebelarijo samo s kranjsko sivko, tako značilno za Slovenijo, pripoveduje Danijela Ambrožič. Toda čebeljih družin imajo še veliko več, iz treh začetnih jih je danes okoli 120.

Dom v starem čebelnjaku

Ali je čebelarstvo zapisano v zgodovino kmetije, vprašam. »Pravzaprav

Je že tako, da nam po veliki noči vedno ostane kaj hrenove korenine. Hren pa lahko vedno porabimo tako, da ga vpletemo v kakšno jed, najpogosteje prilogo, in ji tako dodamo prijetno pikantnost.

Majonezna hrenova omaka

Sestavine:  4–5 rumenjakov, približno pol litra olja, ščep soli, sok polovice limone ali žlica malo razredčenega kisa, 1 žlička gorčice, 1 trdo kuhano jajce, naribani hren

V skodeli mešamo z metlicami mešalnika rumenjake s soljo, limonovim sokom in gorčico. Šele ko se to nekoliko speni, začnemo med stalnim mešanjem v curku prilivati olje. Prilivanje občasno ustavimo, vendar  medtem vseeno mešamo. Majonezo pokusimo, po potrebi dosolimo, če pa je pregosta, ji prilijemo žlico vina. Dodamo ji naribano jajce in nariban hren.

Vsa živila za majonezno omako morajo biti hladna, vendar ne ledeno mrzla. Majonezo je preprosto pripraviti, vendar je treba natanko upoštevati zaporedje dodajanja sestavin in postopek priprave.

Svinjske zarebrnice s hrenom 

Sestavine: 5 zarebrnic, 3 zrna