V poletnem obdobju zaznamo zdravstveni delavci naraščanje števila najrazličnejših poškodb. Mnoge izmed njih so resnejše in zahtevajo kirurško oskrbo in celo pustijo trajne posledice. Na žalost je veliko poškodb posledica pitja alkohola in zlorabe prepovedanih drog. Skoraj polovica poškodovanih oseb so otroci. Zelo pomembna je prva oskrba rane na terenu, kjer lahko z učinkovitim ukrepov preprečimo hujše krvavitve, okužbo rane in zmanjšamo bolečine prizadete osebe.

Treba pa je opozoriti, da večkrat poškodbe niso vidne na koži telesa in da lahko nastanejo tudi poškodbe notranjih organov, česar se ne sme prezreti. Pri večjih in nevarnih poškodbah, pri katerih je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč, je treba poklicati številko 112.

Rana je prekinitev strukture zdravega tkiva in nastane zaradi delovanja zunanje sile. Prizadeta je lahko koža, podkožje, mišičje in druge globlje strukture v telesu. Ob tem se prekinejo tudi žile in zaradi tega se začne krvavitev. Že kmalu po poškodbi se za

Na kresni večer je na Rožniku zagorel ogenj, ki ga je prižgala letošnja kresnikova nagrajenka Veronika Simoniti. V najožjem izboru je bilo pet nominirancev: poleg nagrajenke Veronike Simoniti za roman Ivana pred morjem še Sebastijan Pregelj z romanom V Elvisovi sobi, Suzana Tratnik z romanom Norhavs na vrhu hriba, Branko Cestnik z zgodovinskim romanom Sonce Petovione in Jirži Kočica z Izvirnikom.

Roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem (Cankarjeva založba) je bil med približno 130 lani izdanimi izbran za najboljši slovenski roman leta 2019. V njem se pripovedovalka vrne iz Pariza domov na Primorsko, da bi počistila družinsko stanovanje. Toda s predmeti, ki jih prodaja in podarja, in pismi se prebujajo tudi spomini, in nazadnje je tu tudi fotografija babice, ki drži za roko njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto 1943, ko je bila posneta, je bilo leto naglih sprememb in hudih dogodkov. Kaj neki se je zgodilo z drugim otrokom s fotografije?

 Barva sepia in

Ne glede na to, kjer bomo preživeli letošnji dopust, zagotovo bodo to lepi dnevi, polni sonca. Tudi če ga ne bomo preživljali ob morju, bomo ob delu zunaj ali poletnih izletih zagoreli. Zagorela koža je še vedno lepa in po urah, preživetih na soncu, se dobro počutimo. Vendar pa sonce izsušuje, zato moramo piti dovolj vode in po sončenju kožo primerno negovati. Med najbolj zdravimi, blagodejnimi in naravnimi sredstvi za nego po sončenju je zagotovo aloja.

Med sončenjem se zmanjšuje zaščita vrhnje plasti kože, zato izgubljamo vodo. To se pokaže že po nekaj dneh potem, ko se prenehamo sončiti, saj postane koža izsušena in se kmalu začne luščiti. Zato je pomembno, da pijemo dovolj čiste vode – ne  alkoholnih pijač, sokov in podobnega – in da poskrbimo za kožo po sončenju.

Ko izbiramo sredstva za nego po sončenju, je zato zelo pomembno, da vlažijo kožo in jo pomirjajo. Pri izbiri bodite zato pozorni, da ne vsebujejo aditivov, kajti parfumi in parabeni še bolj razdražijo že tako razdraženo k

Še vedno velja, da je sladoled sladica vročih poletnih dni. Ta imenitna slaščica nas ohladi in tudi nasiti obenem. Za kako odlično je veljala nekoč, pove zgodba z angleškega dvora.

Francoski kuhar je gostom angleškega kralja Karla I. v začetku 17. stoletja pripravljal sladico, nežno kot sneg. Angleški kralj svojih užitkov ni želel deliti, zato je kuharju ponudil doživljenjsko preživnino, če ne izda recepta. Po njegovi smrti pa je Francoz na obljubo pozabil. To je ena od zgodb iz knjige Ledene sladice, ki vas bo vpeljala v številne recepte za pripravo sladoledov in ledenih slaščic. Videli boste, da so doma narejeni  stokrat boljši od kupljenih.

Jogurtov sladoled z limonovim sokom

Sestavine: 2 dl mleka, 2 dl sladke smetane, 450 g polnomastnega jogurta, 180 g sladkorja v prahu, sok 3 limon

V kozici počasi segrevamo mleko, sladko smetano in jogurt do 85 stopinj, dodamo sladkor v prahu, premešamo in odstavimo. Mešanico stepamo z električnim ročnim mešalnikom od 10 do 15 minut, da nastane g

Poletne sladice so zmeraj slastne: na primer tale mehak marelični kolač, za katerega ne potrebujemo nobene maščobe, ali pa sočne rezine z breskvami in mandlji. Julij je čas, ko pečemo na žaru, pripravljamo veliko zelenjavnih jedi in sladice s sadjem.

Mehak marelični kolač

Sestavine: 5 jajc, 200 g sladkorja, 200 ml sladke smetane (lahko tudi jogurt), 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 250 g moke, 1 zavitek pecilnega praška, 300 g marelic

Penasto stepemo jajca s sladkorjem, dodamo sladko smetano ali jogurt in vaniljev sladkor ter premešamo. Primešamo presejano moko s pecilnim praškom. Pekač velikosti 20 krat 30 cm prekrijemo s papirjem za peko in nanj vlijemo maso za kolač. Marelice operemo, osušimo in narežemo na krhlje ali kocke. Potresemo jih po testu in pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj, 30 do 40 minut. Kolač narežemo na kocke in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo kepico ali dve vaniljevega sladoleda.

Namesto marelic lahko uporabite tudi drugo sadje, na primer

Včeraj zvečer je prižgala ogenj na Rožniku nova kresnikova nagrajenka Veronika Simoniti. Nagrado kresnik za najboljši roman leta 2019 je prejela za knjigo Ivana pred morjem (Cankarjeva  založba). V  njej se pripovedovalka roman vrne iz Pariza domov na Primorsko, da bi počistila  družinsko stanovanje. Toda s predmeti, ki jih prodaja, in pismi, se prebujajo tudi spomini, in nazadnje je tu tudi fotografija babice, ki drži za roko njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto 1943, ko je bila posneta, je bilo leto naglih sprememb in hudih dogodkov. Kaj neki se je zgodilo z drugim otrokom s fotografije?

Avtorica je bila med finalisti za nagrado že leta 2015 z romanom Kameno seme, letos pa je postala četrta nagrajena pisateljica v tridesetih letih, odkar podeljujejo kresnika. Med petimi finalisti so bili tokrat še: Sebastijan Pregelj z romanom V Elvisovi sobi, Suzana Tratnik z romanom Norhavs na vrhu hriba, Branko Cestnik z zgodovinskim romanom Sonce Petovione in Jirži

Strokovnjaki so ugotovili, da lahko na pojav teh znamenj in njihovo rast vplivajo tudi nekatera zdravila. Prehrana ne vpliva na razvoj materinih znamenj. Po obliki so okrogla ali pa nepravilnih oblik, ploščata, gladka ali hrapava. Nekateri so tudi dvignjena od podlage. V posameznih primerih iz površine štrlijo tudi izbokline. Iz njih lahko rastejo dlake. Barva znamenj je lahko svetlo rjava, temno rjava ali celo črna.

Znamenja so razporejena po vsem telesu. Če ležijo drugo poleg drugega, se lahko z rastjo tudi med sabo združijo v večjo spremembo. Največ jih je po trupu, najopaznejša pa so tista na koži obraza. Število materinih znamenj se s starostjo povečuje. Materino znamenje nastane na meji med kožo in podkožjem in je videti na začetku kot majhna izboklina. Temu sledi intenzivna rast celic v podkožju, to povzroči dvig materinega znamenja nad površje kože. Po določenem času lahko znamenje spremeni barvo, tako da postane svetlejše, lahko pa se tudi začne zmanjševati in dokončno izgine.

Džem se od marmelade razlikuje po tem, da  so v njem še vidni koščki sadja. Zanje izbiramo različno sadje, predvsem tako, ki je lepe barve in lepo diši ter tako z dovolj pektina. Če ga ni, dodamo sadje, v katerem je dovolj pektina, ali pa sok iz njega. Izberemo samo najboljše sadeže, jagode pustimo celo, večje sadeže pa narežemo na rezine, krhlje ali kocke.

Ribezov džem

Potrebujemo: ½ kg rdečega ribeza, ½ kg črnega ribeza, 1 kg sladkorja

Ribez operemo, odcedimo in mu potrgamo jagode. Iz pol kilograma sladkorja in 2 dl vode skuhamo sirup. Ko se začne sladkor gostiti, damo vanj pripravljene ribezove jagode in kuhamo, dokler ne začno pokati. Tedaj jim dodamo preostali sladkor in kuhamo še četrt ure. Naredimo preskus: ko kaplja želira, je džem kuhan. Pregrete kozarce napolnimo do roba in jih takoj zavežemo.

Češnjev džem

Potrebujemo: 1 kg češenj brez koščic ali pol češenj, pol višenj, 800 g sladkorja, 2 l ribezovega soka, sok 2 limon

Češnje ali višnje zmešamo s polovico sladkorja in pustim

Nekateri, in teh ni tako malo, kratko malo ne prenašajo jedi, pripravljenih s pšenično moko. Če jih kljub temu jedo, jim to prinaša kup nevšečnosti in težav z zdravjem. V knjigi več avtorjev z naslovom Dobrote brez glutena boste našli recepte za jedi iz koruze, amaranta, kvinoje, navadne in tatarske ajde in prosa. Izbrali smo vam dva dobra recepta, v katerih uporabimo proso.

Pečene bučke s proseno kašo

Sestavine: 4 mlade bučke (vsaka po približno 200 g), 50 g prosene kaše, 100 g kuhanega mesa (piščančje, goveje, svinjsko), 1 strok česna, 1 jajce, 50 g sira (naribanega parmezana ali mocarele), malo oljčnega olja, malo mletih lanenih semen, lovorov list, malo soli in popra

Proseno kašo operemo, kuhamo z lovorovim listom v 150 ml vode 15 do 20 minut in ohladimo. Bučke operemo, prerežemo po dolžini in izdolbemo sredino. Pazimo, da zunanjega dela ne poškodujemo. Zunanje dele bučk položimo v pomaščen pekač velikosti 20 x 40 cm ali izberemo pekač, primeren velikosti in številu  bučk.

Izdolben

Jušne zakuhe naredijo juho izdatnejšo. Nekatere lahko pripravimo tudi na zalogo, se pravi, da jih zamrznemo, prav nam bodo prišle, kadar nimamo veliko časa za kuhanje.

Sirov ponvičnik

Sestavine: 4 jajca, 100 g margarine, 1 dl mleka, sol, ščep naribanega muškatnega oreščka, 50 g naribanega parmezane, 20 g moke

Iz beljakov stepemo čvrst sneg, vanj rahlo zamešamo rumenjake, stopljeno margarino, sol, nariban muškatni orešček, mleko, moko in parmezan. Testo namažemo na pekač, prekrit s papirjem za peko, približno pol centimetra do centimeter na debelo in zapečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj. Pečen še topel ponvičnik razrežemo na drobne kocke in ohladimo razgrnjene na pladnju in zamrznemo. Uporabimo ga lahko tudi kot dodatek k enolončnicam.

Zamrznjene kocke razdelimo v  PVC-vrečke, še boljše pa v posodice za zamrzovanje, da se ne drobijo. Zapremo jih in shranimo v zamrzovalnik.

 

Skutni štrukeljci za juho

Sestavine: za testo: 200 g moke, 2 jajci (1 jajce je za premaz); za nadev: 300 g

Recept za štruklje je izbran iz odlične knjige Saše drobnič Škrjanec Jedi iz sklede (Založba Kmečki glas). V njej boste našli recepte za jedi, razvrščene po letnih časih.

Sestavine: 1 zavitek vlečenega testa; za nadev: 500 g sirarske ali albuminske skute (sladke), 1 velik šop svežega pehtrana, 2 jajci, 50 g masla, 150 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 1 vaniljev strok, 100 g cvetličnega medu

Pehtranove vejice osmukamo in listke na drobno sesekljamo.

Beljake ločimo od rumenjakov. Rumenjakom in maslu postopoma dodajamo sladkor in z električnim ročnim mešalnikom vse sestavine penasto umešamo. Dodamo skuto in nasekljan pehtran.

Beljakom dodamo vaniljev sladkor in iz vaniljevega stroka postrgana semena ter stepemo v čvrst sneg. Sneg dodamo skuti in sestavine med seboj narahlo premešamo.

Na delovni površini razvijemo ali razvaljamo vlečeno testo in ga premažemo s skutno-pehtranovim nadevom. Zvijemo ga v štrukelj in ga zavijemo v krpo. Oba konca krpe dobro zvežemo z vrvico, da se

Njen abraham

Manica je tiste dni hodila nalahno naokrog, kot bi bila peresno lahka. Sledila je nežnim strunam svojega srca. Na njena vrata je trkal abraham. Bila je čisto raznežena, čeprav takšnih čustev ni pogosto kazala. Najbrž je mit o abrahamu v njeni okolici pripomogel k takšnemu počutju. Za takšno obletnico so si mnogi pripravili pravcata praznovanja, nekateri so šli na dopust in obiskali različne kraje. Na tihem se je spraševala, kako bo praznovala ona. Ali sploh bo? Jo bo prišel kdo pozdravit? Ni si delala velikih obetov, da razočaranje ne bi bilo preveliko. Po petdesetem stopiš v zrela leta in se posloviš od otroštva, mladosti, s tem prehodom se navadno končuje zelo dejavno obdobje v življenju. Vse to je slišala od drugih in sama ni veliko razmišljala o tem. Počutila se je še na vrhuncu moči.

Z možem Tonetom je živela na manjši kmetiji in prevelikega lagodja ni poznala. Razkošje je občutila v življenju z naravo, saj je poznala vse skrivnosti letnih časov in bila del njih. Vsa

V obdobju epidemije novega koronavirusa je merjenje telesne temperature postalo del dnevnih opravil. Seveda v tem turbulentnem obdobju vsaka povišana telesna temperatura ne pomeni obolenja COVID-19. Pediatri in zdravniki v nujni medicinski pomoči se vsakodnevno srečujejo s klici staršev in vprašanji kaj narediti, saj ima njihov otrok vročino.

Današnji postopek obravnave otrok s povišano telesno temperaturo je drugačen kot nekoč in zajema tudi testiranje na prisotnost virusa Covid-19. Vročina je varovalni odgovor organizma na okužbo ali poškodbo. Je zanesljiv in občutljiv znak bolezni, ki je pri otroku pogost pojav. Otroci so namreč slabše odporni proti povzročiteljem bolezni. Vročina pri otroku je najpogostejši vzrok za obisk pri otroškem zdravniku.

Otroke se odziva drugače kot odrasli

Normalno telesno temperaturo in vročinske odzive uravnava termoregulacijsko središče v možganih. Zvišanje telesne temperature povzročijo okužbe, alergeni, bakterijski strupi, tumorske beljakovine in neka

V tem času je na vrtu veliko svežih zelišč pa mladi česen in čebula. Preskušajte, kombinirajte, dodajajte in dobili boste okusne priloge.

Krompir z zelišči

Sestavine: 1 kg drobnih, čvrstih krompirjev, 2–3 žlice masla, sol, sveže zmlet poper, 1 žlica sesekljanih svežih timijanovih lističev, 1 žlica svežih sivkinih lističev, 1 žlica sesekljanih lističev bazilike

Krompir operemo, stresemo v lonec in zalijemo s toliko vode, da je pokrit. Nato ga zavremo in kuhamo približno 25 minut, da se zmehča. Kuhanega odcedimo, še vročega olupimo in pustimo, da se ohladi. V ponvi stopimo maslo, na njem 10 minut pečemo krompir z vseh strani, ga začinimo s soljo in sveže zmletim poprom, primešamo sesekljan, timijan, sivko in baziliko. Vse skupaj pražimo še 3 minute, nato pa takoj ponudimo

Tako pripravljen krompir se odlično poda h govejim zrezkom ali goveji pečenki.

Krompirjeva ponev s česnom

Sestavine:500 g drobnega krompirja, 1 šopek mlade čebule, 2 žlici olja, 10 mladih neolupljenih stebelc česna, s

Ena izmed mogočnih domačij, posejanih po Jezerskem, je Šenkova domačija. Zgodovinski viri pričajo, da je na njej živelo najmanj štirinajst rodov. Preživljali so se predvsem z gozdarstvom, rejo ovac, fužinarstvom in furmanstvom, zadnja lastnika, Polona in Drejc Karničar, pa sta kmetijo preusmerila v turizem. Za to pa je bilo treba imeti načrt in vizijo: objekte na domačiji obnoviti in prenoviti ter nekaterim vdihniti novo vsebino.

Med njimi objekti je tudi najmanj 500 let stara glavna hiša z značilno alpsko arhitekturo, ki so jo lastniki vseskozi ohranjali. Konservatorji jo spremljajo že od leta 1949, ko so jo prepoznali kot eno pomembnih kmečkih hiš, in tedaj je bila zavarovana kot kulturni spomenik, domačija v celoti pa je vpisana v seznam nepremične kulturne dediščine kot izjemen primer jezerske kmečke stavbne dediščine.

Značilna alpska hiša z začetka 16. stoletja

V tej zaprti dolini ni bilo življenje nikoli preprosto. Močne kmetije so rasle kot  gručasti zaselki, raztreseni po vsej

Kras je svet posebne lepote in kontrastov. Njegovo zatišje pred hrupom sveta vabi v mir in premišljevanje, njegova tišina je blagodejna, celi dušo in poraja ustvarjalnost. V Škrbini blizu Komna si je uredil svoj dom za poletne dni umetnik Lojze Spacal. V tej kamniti hiši je preživljal dneve med svojo družino, a vendar odmaknjen od nje, v ateljeju, kjer je ustvarjal, zatopljen v svoje misli in delo.

V Škrbini in bližnjih vaseh je arhitektura Krasa še kako živa in starosvetna hkrati. Hiše zložljive, sestavljive v prožno in prilagodljivo stavbno kompozicijo, domačije, ki se spogledujejo s soncem in varujejo pred burjo, hiše pokrite s škrlami in korci, kamniti portoni in številni kamniti elementi in okrasje, ki so ga znali  kamnoseški mojstri s Krasa tako umetelno izklesati in oblikovati.

Lojze Spacal: Ganki na Krasu, tempera na papirju, 1965

Zrcalna hiša iz otroštva

Slikarja Lojzeta Spacala, ki je sicer živel v Trstu, toda oba starša sta bila doma iz Kostanjevice na Krasu, je sem vod

V  teh prijetnih toplih dneh je vsepovsod zacvetela sivka. Morda vse premalo vemo o njej: cvetovi sivke nikakor niso uporabni samo za dišavljenje omar, ampak  so tudi zdravilni in uporabi za nego. Grki in Rimljani so že v antiki dodajali sivko v kopel, njihova posebna aroma pa je zelo cenjena tudi v kulinariki.

Za nego in dobro počutje

Sivka je znana po svojem čistilnem, pomirjajočem, sprostitvenem in krepilnem učinku. Parne kopeli za obraz s svežimi cvetovi in listi so primerne za globinsko čiščenje kože. Za desetminutno parno kopel dodamo v 1 l vrele vode 2 do 3 žlice svežih sivkinih cvetov.

Masaža iz 50 kapljic sivkinega in 50 ml mandljevega olja deluje blagodejno in sproščajoče.

Če imate nadvse radi naravno kozmetiko, si lahko namešate tudi tale čistilni piling. Zanj potrebujemo le nekaj sestavin: 1 žlico cvetov sivke, 200 ml vode, 10 žlic čebeljega voska, 5 žlic mandljevega olja, 1 žličko kisa. Pripravimo ga tako, da sivkine cvetove grobo zmeljemo. Prelijemo z vrelo vodo in jih pu

Dnevi postajajo vroči in vedno bolj se prilega sladoled. Kot vse, kar naredimo doma, je tudi domači sladoled neprimerno boljši od kupljenega.

Zanj potrebujemo: 350 g zamrznjenih izkoščičenih češenj, 400 g kondenziranega mleka, 5 žlic češnjevega soka, 1 1/4 lončka sladke smetane, 6 žlic sladkorja v prahu

Češnje damo v skledo in pustimo dve uri pri sobni temperaturi, da se odtalijo. Nato jih precedimo, odvzamemo pest češenj in prihranimo češnjev sok. Preostale češnje na hitro sesekljamo v električnem sekljalniku (blenderju), da dobimo kašasto zmes, ne pireja.

Ohlajeno sladko smetano stepemo z električnim ročnim mešalnikom, počasi dodajamo sladkor v prahu. Nato narahlo umešamo sesekljane češnje, prihranjene cele češnje in češnjev sok ter dobro ohlajeno kondenzirano mleko.

Pripravljeno maso damo v posodo, primerno za zamrzovanje, jo pokrijemo in zamrznemo za najmanj 5 ur. Posodo vzamemo iz zamrzovalnika 15 minut prej, preden češnjev sladoled ponudimo, saj ga bomo laže zajeli z žlico za s

Začenja se sezona slamnikov. V Slamnikarskem muzeju Domžale na Kajuhovi 5 v Domžalah si lahko ogledate zanimivo razstavo o izdelovanju slamnikov in zgodovini slamnikarstva in si izberete slamnik za vroče poletne dni.

Zmagovalec dobi lepo nagrado, ki jo podarja podjetje Vitli Krpan, in obisk TV-ekipe, ki bo na zmagovalni kmetiji posnela prispevek in oddajo S petkami na deželo.

Na glasovnici so zapisane izbrane kmetije: Kmetija Brinovec, oglarska domačija, ki leži daleč stran od mestnega vrveža nekje med Zasavjem, Dolenjsko in osrednjo Slovenijo, v vasici Slavina. Ukvarjajo se z mizarstvom, oglarstvom, živinorejo in turizmom. Kmetija Karnčnik je turistična kmetija z dvema glavnima dejavnostma: turizmom in kmetijstvom. Na zemljevidu jo najdete le 6 kilometrov iz Velenja, na koncu vasi Hrastovec. Lačni tukaj zagotovo ne boste, saj pridelujejo suhe mesnine na tradicionalen način. Kmetija Paldauf iz Vučje vasi se ponaša s tradicijo, ki sega v leto 1875. Leži ob čudoviti pokrajini ob reki Muri. Tam intenzivno razvijajo lastno ekoznamko, ki jo prodajajo v svoji trgovinici. Spodbujajo lokalno povezovanje, zato pri njih dobite tudi pridelke izdelke drugih ekoloških in lokalnih pridelovalcev.