V začetku decembra prihaja prvi dobri mož. Miklavž, simbol dobrote in darežljivosti, čudodelni svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Njegova darila so skromna in dobra hkrati nekaj pomenijo tistemu, ki se jih zna razveseliti.

PIŠKOTI Z OREHI IN MEDOM

Sestavine: 3 žlice medu ali javorovega sirupa, 50 g masla, 3 žlice rjavega sladkorja, 2 zavitka vaniljevega sladkorja, 1 dl sladke smetane; 200 grobo sesekljanih orehov, 200 grobo sesekljanih lešnikov, 200 g mandljevih lističev, 3 žlice kandirane pomarančne lupine, 1 žlico pomarančnega likerja (cointreauja) za aromo; in še: temna čokolada za premaz

V ponvi na hitro zavremo med, maslo, rjavi sladkor in vaniljev sladkor in sladko smetano. Zmes zmešamo s sesekljanimi orehi, lešniki, mandljevimi lističi in kandirano pomarančno lupinico. Pekač prekrijemo s papirjem za peko in zmes v kupčkih zlagamo nanjo. Pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj, 20 minut.

Ko se piškoti ohladijo,

V soboto, 30. novembra 2019, ob 16.00  prijazno vabljeni v Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana, kjer bo potekala delavnica za otroke in družino z  naslovom Adventni venčki. Tudi letos bodo v soboto pred prvo adventno nedeljo v Slovenskem etnografskem muzeju izdelovali venčke. Adventni venčki so prvi okras decembrskih praznovanj. Izdelali jih bomo iz zelenja, storžkov in drugega okrasja. Doma pa si bomo s prižiganjem sveč na venčkih štiri nedelje pred božičem, pričarali praznično toplino, veselje in pričakovanje.

Informacije in prijave:

E. sonja.kogej-rus@etno-muzej.si

T. 01/ 3008 750; 031 728 955

Vstopnina: 6 evrov

V zadnjih letih so s prodajnih polic za ljubiteljske vrtnarje in sadjarje ter gojitelje okrasnih rastlin umaknili kar nekaj fitofarmacevtskih sredstev. Za vrtnarje je tako na voljo vedno manj pesticidov, s katerimi bi lahko varovali svoje rastline. To pa ne pomeni, da bodo rastline prepuščene same sebi na milost in nemilost boleznim in škodljivcem. Zanje lahko zelo veliko postorimo tudi brez kemičnih sredstev.

Poglavitni pogoj za zdrave rastline so dobre razmere, v katerih rastejo. S tem bomo dosegli uravnovešeno rast in rastline bodo odpornejše proti boleznim. To ne pomeni, da moramo pretiravati z gnojili – ravno nasprotno, paziti moramo, da rastline ustrezno prehranimo. Čezmerno dodajanje na primer dušika namreč rastlinam ne koristi, temveč spodbudi hitro rast zelenih delov, ki pa niso dovolj utrjeni in se jih hitro polotijo bolezni ali škodljivci. Poganjki tudi nimajo ustrezne nosilnosti in se lahko ob prvem dežju poležejo do tal, kjer bodo odlično zavetje za lačne polže (slednji bo

V Slamnikarskem muzeju v Domžalah vabijo v petek, 6. december 2019, ob 17.30 uri na delavnico izdelovanja božično-novoletnih okraskov iz slame, ki jo bosta vodila mojstra Berta in Jani Jakob iz Prekmurja. Izdelava bo prilagojena tako začetnikom kot tudi nadaljevalcem lanske delavnice. Število udeležencev je omejeno.

 2 uri / kotizacija: 5 € (odrasli), 3 € (otroci) po osebi / št. udeležencev omejeno /obvezne prijave sprejemamo do 3.12. na e-naslov info@kd-domzale.si ali 01-722 50 50 (Kulturni dom Franca Bernika Domžale)

K okusnemu golažu, zelju ali preprosto solati lahko postrežemo najrazličnejše cmoke, na primer kruhove, skutne ali ajdove. Sestavine zanje imamo navadno doma in če imate čas, jih lahko pripravite na zalogo in zamrznete.

KRUHOVI CMOKI

Sestavine: 500 g žemelj ali belega kruha, 60 g čebule, približno 100 g ostre moke TIP 500, 2 jajci, svež peteršilj, majaron, česen, približno 3 dl juhe ali mleka, sol, poper

Dan ali dva star kruh ali žemlje narežemo na kocke, jih prelijemo z vrelo juho ali mlekom, pomešamo in pokrijemo. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo in česen ter primešamo kruhu. Dodamo razžvrkljani jajci, moko, začinimo s sesekljanim peteršiljem, majaronom, soljo in poprom. Premešamo, oblikujemo cmoke in jih 20 minut kuhamo v slani vodi.

Več receptov najdete v 48. številki Kmečkega glasa

Pred prazničnimi dnevi poskrbimo za prijetno okrasje. Lahko si ga pripravimo kar sami. Na Barbarin god 4. decembra naberemo vejice forsitij, češenj, vrb in leske (sadnih vrst ne oklestimo preveč), jih za dvanajst ur namočimo v mlačno vodo, nato pa jih postavimo v vaze v ogrevan prostor. Vsak dan jih pršimo ali kar oprhamo z mlačno vodo in za božič bodo zacvetele. Silimo čebulnice, teloh si naberemo v naravi, vendar pustimo kaj tudi v naravi. Delo zunaj, kolikor ga je, prilagodimo vremenu.

OKRASNI VRT

Zimzelene grmovnice in vzpenjavke so na vrtu vse leto. Dela z njimi ni veliko, preverimo le, če so primerno zavarovane pred mrazom in če niso, jih zavarujemo. Če je zapadel sneg, predvsem, če je moker, ga sproti otresamo z rastlin, ki jih lahko poškoduje. Če zemlja ni zmrznjena, lahko še vedno posadimo okrasno drevje, grmovnice, kakšno vrtnico ali čebulnico.

V tem času nam vrt krasijo rdeče jagode bodike ter njihovo usnjeno listje (Ilex) ter nekatere zimzelene rastline, na primer lovorik

Recept za mandljeve obročke je izbran iz velike knjige o sladicah z naslovom Sladice Alenke Kodele. Knjiga vam bo v veliko pomoč pri praznični peki, saj boste v njej našli recepte za pripravo najrazličnejših vrst testa in sladic iz njih.

Za približno 18 obročkov

Sestavine: za paljeno testo: 240 ml vode, 100 g masla, 140 g moke, 1 čajna žlička soli, 20 g sladkorja, 30 g fino mletih mandljev, 4 jajca; za limonovo kremo: 400 ml mleka, 150 g sladkorja, ½ stroka vanilje, 4 rumenjake, 40 g škroba, 3 liste želatine, 3 limone, 50 g masla, 300 ml sladke smetane; za limonino glazuro: 125 g sladkorja v prahu, vaniljev sladkor, 1 žlica vroče vode, sok ½ limone; za okrasitev: mandljevi lističi, malo jedilne čokolade

Vodo z maslom, sladkorjem in soljo zavremo, primešamo moko in kuhamo. Ko se iz mase naredi cmok, odstavimo. Nekoliko ohladimo, potem postopoma umešamo jajca in mandlje ter mešamo, da dobimo gladko svetlečo maso. Maso nadevamo v vrečko za brizganje z ravnim nastavkom velikosti 12 (sred

Sladice iz sočnih jabolk so nekaj najboljšega, okusa jabolk se zlepa ne naveličamo. Iz njih lahko na primer pripravimo okusno jabolčno pito ali pa mehak jabolčni kolač.

MEHAK JABOLČNI KOLAČ

Sestavine: 3 srednje velika kiselkasta jabolka, 3 jajca (sobne temperature), 100 g oljčnega olja, 70 g polnomastnega jogurta, 160 g sladkorja, 220 g moke, naribana lupinica in sok 1 limone, 1 vrečka pecilnega praška, mleti cimet

Jabolka operemo, olupimo in narežemo na tanke rezine. Poškropimo z limonovim sokom in dodamo cimet po okusu in premešamo. S paličnim mešalnikom eno minuto mešamo jajca z oljem, dodamo jogurt in še eno minuto mešamo.
V skledo stresemo sladkor, dodamo jajca in olje ter dobro premešamo. Dodamo presejano moko s pecilnim praškom, naribano limonovo lupinico, mešamo, dokler ne dobimo dobro zmešane mase.
Namastimo kalup premera 24 cm in ga potresemo z moko (odvečno stresemo iz njega), vlijemo vanj testo in po vrhu v krogih razporedimo na tanjše krhlje narezana jabolka. Pečemo v pečici

 Številne grmovnice so že končale sezono z barvnim listjem ali z raznoliko paleto plodov, nekaj pa je takih, ki zažarijo v hladnem delu leta. Zdaj se bliža vrhunec njihove sezone. Mednje spadajo tudi rese (Erica) in vrese (Calluna), ki jih pogosto označujemo s skupnim imenom resje.

V zadnjih letih so vzgojili številne sorte res, ki jih jeseni lahko kupimo v vrtnarijah. Odlična sorta je E. carnea Velvet Night, ki zacveti s skoraj črnimi cvetovi, sorta ’Gold Drop’ pa je živahnega videza z rumeno-oranžno barvo listja vse leto, poleti jo poživijo še škrlatno obarvani cvetovi. Posebej lepo pride do izraza ob modrikasto ali temno zeleno obarvanih rastlinah.

Več preberite v 47. številki Kmečkega glasa

Naslednji konec tedna si  lahko ogledate zadnje predstave 27. Novačanovih gledaliških srečanj. V petek, 15. novembra, ob 19.30 bo v Kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje - Celje, Kulturniška 4 uprizorjena tekmovalna predstava, komedija Ščuke pa ni Bistriškega teatra Slovenska Bistrica, v soboto, 16. novembra 2019, pa bo sklepni del festivala z razglasitvijo najboljše predstave festivala po oceni občinstva in s komedijo Emigranta Gledališke skupine KUD Dolomiti. Celjski gledališčniki vas toplo vabijo na ogled predstav!

Ščuke pa ni

Predstava Emigranta

Letošnja sezona se končuje in vrt je treba pripraviti za zimo. To zajema tudi zaščito nekaterih rastlin pred zimskim mrazom. Ključno pri njihovi zaščiti je, da se zavedamo, da mraz ni edina težava. Večinoma gre za kombinacijo nizkih temperatur in vlage, ki negativno vpliva na rastline ter vodi v njihov propad.

Jesenski dež pred zimo močno poveča vlažnost tal, ki traja daljše obdobje dokler zemlja povsem ne zmrzne. To lahko vodi do propada korenin in posledično cele rastline. Temu sledijo še nizke temperature, ki vodo spremenijo v led in lahko pri neprilagojenih rastlinah povzročijo poškodbe tkiv. V tem obdobju poskrbimo, da bodo naše rastline uspešno prebrodile zimsko obdobje.

ODEJA IZ SLAME
Z zaščito rastlin začnite že pri koreninah. Okrog rastline nasujte pet do deset centimetrov debel sloj organske zastirke, ki bo služila kot izolacija in preprečila, da bi mraz prodrl do korenin. Nanos zastirke bo še posebej koristil za mraz občutljivejšim rastlinam, ki prezimijo v obliki gomoljev

November in marec sta meseca, ko največ sadimo. Pri sajenju je treba upoštevati nekaj pravil, ki na splošno veljajo za vse rastline. Pogoj za uspešno sajenje je dobra priprava tal. Za trajnice tla dobro prekopljemo, za grmovnice in sadna drevesa pa izkopljemo jame.

OKRASNI VRT

Če ne zmrzuje, lahko sadimo vrtnice, okrasne grmovnice in vzpenjavke. Vrtnic načeloma jeseni ne režemo, skrajšamo le kakšen poganjek, vendar ne prenizko, saj lahko rastline pozimi pomrznejo. Mnenja, ali naj zaščitimo vrtnice z vejami oziroma zastirko, so različna. Nekateri naredijo to pred vsako zimo, drugi tega ne delajo, češ, da ni treba. Posebno občutljive so visokodebelne vrtnice, ki imajo cepljeno mesto višje, tik pod krošnjo.

V tem času v ustreznem vremenu lahko še vedno sadimo tudi trajnice, okrasne čebulnice in gomoljnice. Prihodnje leto bodo ravno tako cvetele, morda malo pozneje, kot če bi jih sadili pravočasno.

Več preberite v 45. številki Kmečkega glasa

Prvi november povezujemo s pokopališči, grobovi, srečanji s sorodniki, svečami in cvetjem, natančneje s krizantemami. Krizanteme so za nekatere nagrobni cvet – znak minljivosti, smrti, za druge simbol duhovnosti in nesmrtnosti duše, ponekod veljajo za podobo večnega življenja, na Japonskem pa je cesar krizantemo sprejel za svoj osebni simbol. Švedski botanik Carl Linne je sestavil zanjo poetično ime – zlati cvet sreče iz kombinacije grških besed chrysous – zlato, in anthemon, kar pomeni cvet.

Krizanteme so lahko enoletnice ali zelnate trajnice s cvetovi najrazličnejših oblik in v barvni paleti, ki sega od bele prek odtenkov rumene, oranžne, opečne, bronaste, rožnate, vijolične celo do zelene. Le modre in črne ne najdemo. Vendar to, kar imenujemo cvet, v resnici ni en sam cvet, ampak ga sestavljajo številni majhni cvetovi, ki jih na spodnji strani obdajajo ovršni listi. Ti cvetni koški so lahko podobni kroglam in kroglicam, gumbom, marjeticam, lahko so izvihani, vrstnati, nevrstnati; s

Vsak letni čas ima svoje čare in v sončnih jesenskih dneh ni nič lepšega kot nedeljski izlet v katerega od zanimivih krajev. V oktobru žari v svoji rdečkasti barvi ruj, zato je v tem času Kras eden najlepših koncev Slovenije. Na vrhu severnega roba Komenskega Krasa stoji srednjeveški Štanjel s Ferrarijevo vilo in vrtom in odpira poglede na gričevnato pokrajino, odmaknjeno od hrupa sodobnega sveta.

Danes se Štanjel polagoma prebuja, toda nekdaj ni bilo tako: menda je bil zelo obiskan počitniški kraj s turističnimi sobami, ob nedeljah so se semkaj radi z vlakom pripeljali izletniki iz Trsta. Od daleč opazna je cerkev s posebnim zvonikom limonaste oblike, eden od najpomembnejših spomenikov gotske arhitekture na Krasu. Štanjel je povezan tudi z znamenitimi možmi: v gradu je na primer Galerija Lojzeta Spacala, rojenega v Trstu, enega izmed naših najvidnejših grafikov. Kras s svojo značilno strukturo in barvo je bil eden osrednjih motivov njegovih upodobitev, galerija pa je bila urejena še

Štruklje lahko pripravljamo v vsakem letnem času z drugačnimi nadevi. Na vrtu naberemo še zadnjo svežo špinačo ali blitvo, korenčkov nadev dodamo skutnemu in zavijemo slane štruklje, poleg njih pa lahko pripravimo še sladke s proseno kašo, jabolki in figami, za testo pa uporabimo moko iz starih žit in kaš.

PROSENI ČOKOLADNI ŠTRUKLJI S FIGAMI

Sestavine: za testo: 150 g prosene moke, 150 g pšenične bele ostre moke TIP 500, 20 g kvasa, 25 g kakava, 40 g sladkorja, 25 g surovega masla, 50 ml rastlinskega olja, 2 g soli, 2 rumenjaka, približno 150 ml toplega mleka, 80 g stopljenega surovega masla za zabelo

Naredimo testo: V skledo presejemo moko, naredimo jamico, vlijemo vanjo v toplem mleku stopljen kvas, vmešamo malo moke in pustimo 5 minut, da vzhaja. Nato damo ob strani sklede kakav, stepena rumenjaka, sol, sladkor, mleko, stopljeno maslo ter s toplim mlekom zamesimo testo. Gladko pregnetemo in testo pustimo vzhajati, da ga bo še dvakrat več.

Za nadev iz prosene kaše, jabolk in fig: 1

Kutine so bile dolga leta zapostavljeni sadeži, zdaj pa znova odkrivamo njihov svojevrstni okus. Sveže niso nič posebnega, s kuhanjem ali peko pa se razvije njihova slastnost. Lahko jih pečemo, vkuhavamo, naredimo iz kutinovega sira bombončke za otroke ali pa ga ponudimo nesladkanega k najrazličnejšim sirom, na primer gorgonzoli.

KUTINOV SIR
Sestavine: 1 kg g kutin, 900 g sladkorja, sok 1 limone, sončnično olje, kristalni sladkor za posip
Kutine operemo, temeljito obrišemo, odstranimo peclje in muho. Nato jih narežemo na majhne koščke, lupiti jih ni treba, jim pa odstranimo peščišča in jih posebej skuhamo dveh decilitrih vode. Vodo prihranimo.
Koščke kutine damo v kozico, prilijemo malo vode, v kateri smo kuhali peščišča, in jih kuhamo na šibkem ognju, dokler se ne zmehčajo. Potem jih v mešalniku zmeljemo v pire. Pire stehtamo in odmerimo 900 g sladkorja na kilogram kutinove kaše. Kašo mešamo, dokler se sladkor ne stopi povsem. Kašo kuhamo na šibkem ognju še 30 do 40 minut ali dokler ne

V drugi polovici oktobra pokopališča zaživijo, saj se bliža dan spomina na mrtve. Če drugače ne, se vsaj takrat sprehodimo do groba in ga uredimo. Marsikomu je grob, če ni pokopanih bližnjih sorodnikov, bolj kot ne breme, drugi pa z okrasitvijo poslednjih vrtičkov pretiravajo. Lepo bi bilo, da bi bil prostor, kjer počivajo naši najdražji, vse leto lep in urejen. Za to ne potrebujemo ne veliko denarja ne obilice časa, le urediti ga je treba tako, da bo z njim toliko dela, kolikor ga zmoremo.

Pred zasaditvijo groba razmislimo o oddaljenosti groba od našega bivališča in pogostosti obiskovanja pokopališča. Glede na to se odločamo o različno trpežnih rastlinah. Poskusimo se spomniti priljubljenih rastlin in barv pokojnika in jih vpletemo v zasaditev.

Pri izbiri rastlin ima pomembno vlogo tudi lega groba. Večina grobov je izpostavljena močnemu soncu, le redki so v polsenci ali senci večjih dreves ali pokopaliških zidov. Koristno je poznati tudi mikroklimo, na primer pojav pozne slane ali m

Jeseni lahko pripravimo tudi različne jedi iz rumenih buč, ki sodijo med zdravo hrano, saj vsebujejo veliko vode, beljakovin, ogljikovih hidratov, pa tudi kalija, kalcija, mangana, fosforja in železa, ter vitaminov, še posebno betakarotena. Poleg tega ima njihovo meso ima veliko vlaknin in so odličen diuretik.

PITA Z MUŠKATNO BUČO

Sestavine: za testo: 200 g polnozrnate moke, 40 g sladkorja, 100 g masla, 60 ml hladne vode, ščepec soli; za nadev: 700 g muškatne buče, 100 g masla, 130 g sladkorja, 200 g kisle smetane, 30 g krušnih drobtin, 20 g vaniljevega sladkorja, limonova lupinica

Naredimo testo: Moko, sladkor in sol dobro premešamo, potem umešamo zmehčano maslo in dodamo vodo. Vse skupaj ugnetemo v gladko testo, ga zavijemo v plastično folijo in damo za nekaj časa v hladilnik. Nato testo razvaljamo na približno 3 mm debeline in z njim obložimo kvadraten pekač za pite velikosti 20 x 20 cm. Pečemo 10 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj.

Pripravimo nadev: Polovico muškatne buče na g

Kompostiranje

Kaj sodi na kompostni kup in kaj ne

Na kompostni kup ne smemo odlagati vsega, kar je organskega izvora, saj so nekatere snovi težje razgradljive oziroma se razgrajujejo dalj časa ali pa niso primerne za kompost, ker vsebujejo škodljive snovi.

Na kompostni kup lahko odlagamo skoraj vse organske odpadke iz kuhinje, jajčne lupine, zdrave organske odpadke z vrta, odpadno listje, zelene dele plevelnih rastlin, manjše lesnate dele rastlin, pokošeno suho travo, gnoj, čajne vrečke, kavno usedlino, porabljeno zemljo iz cvetličnih lončkov, slamo, praprot, papir (ne preveč), pepel (ne preveč).

Na kompostni kup ne sodi: olupki citrusov, ostanki rastlin z znaki bolezni, sveže pokošena trava, hrastovo in orehovo listje, mačji in pasji iztrebki, perutninski gnoj, večje veje, trnate veje, debel karton in reklamni papir, meso, ribe, mlečni izdelki, kuhana hrana, plastični izdelki, železo.

Več preberite v 42. številki Kmečkega glasa

Janez Menart je bil eden od znamenite četverice slovenskih pesnikov, ki so jo sestavljali še Tone Pavček, Ciril Zlobec in Kajetan Kovič. Prvič je nastopil v skupni zbirki Pesmi štirih, ki je izšla 1953 in je prinesla premik v intimizem, povsem osebno liriko, polno notranjih občutij in posameznikovih razpoloženj ter napovedala obdobje sodobne slovenske poezije. Letos devetindvajsetega septembra, bi bilo pesniku devetdeset let.

V svoji zbirki izbranih pesmi Statve življenja se je Menart spominjal izida prve knjige: »In tako sem nekaj mesecev zatem, aprila 1953, ko so Pesmi štirih izšle, skupaj s svojimi pesniškimi kolegi in prijatelji tudi jaz doživel tisto veliko, nikdar več ponovljivo srečo, ko mladi avtor prvič v življenju prime v roko svojo prvo knjigo in jo odpre.«

Dve leti pozneje, pri petindvajsetih, je imel Menart v rokah svojo prvo samostojno pesniško zbirko Prva jesen, sledile pa so ji knjige Časopisni stihi, Semafori mladosti, Pod kužnim znamenjem, Stihi mojih dni, Srednjeveš