To je bilo od nekdaj ne le veselo, ampak tudi, posebno na večjih kmečkih posestvih, slovesno opravilo. V Prekmurju so prvo žetev napovedovali vijolični cvetovi kokalja: pet tednov po tem, ko so se odprli, so v v ravnici zapeli srpi. Najprej je bil na vrsti ječmen, nato rž, dober teden za njo pa pšenica, oves, septembra pa je bila na vrsti ajda. Ko so vriskaje dvigali kvišku prvi snop, je bilo to znamenje, da se žetev začenja.

Žanjice so bile za to priložnost delovno, vendar slovesno opravljene: vsaka si je opasala vsaj praznični predpasnik, na glavo pa zavezala pisano ruto. V Bogojini je moralo biti oblačilo na prvi dan žetve praznično, žanjci pa so bili menda še več let potem, ko so opustili staro domačo delovno nošo, oblečeni v belo.

Žanjci v zgodnjem jutru

Kmetje so žetev od nekdaj težko čakali, saj je navadno v tem času zmanjkovalo kruha, strah pa jih je bilo tudi, da jim bo poletno neurje s točo uničilo pridelek. Kmet je klas pomel med rokami, zrno pa pregriznil, tako je preskuša

Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno iz več razlogov. Je del vrtne čistoče in nege, saj se na propadajoče venčne liste v vlažnem vremenu rade naselijo glivične bolezni, predvsem siva plesen (botritis). Poletno rezanje je tudi stvar ekonomičnosti: iz porezanih odcvetelih cvetov rastlina ne more razviti šipkov, zato se takoj usmeri v oblikovanje novih cvetnih popkov in hitreje znova zacveti.

Veliko sodobnih vrtnic je sterilnih, se pravi, da ne razvijejo šipkov in se tako usmerijo v  razvoj cvetnih poganjkov. To ne pomeni, da takšnih odsluženih cvetov ne režemo. Cvet je vedno na koncu mladega poganjka. Za novo cvetenje je treba spodbuditi vrtnico, da odžene nove poganjke, in to naredimo s krajšanjem.

Za pravilno poletno obrezovanje moramo znati šteti do pet: ko gremo s škarjami po steblu navzdol, odrežemo tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Drugi pogoj je, da brst v pazduhi med steblom in listnim pecljem še ni odgnal in zacvetel. Pri mnogocvetnicah, ki imajo

Največkrat vkuhamo marmelade iz sadja, lahko pa uporabimo tudi kakšno zelenjavo, kot sta korenje in rabarbara. Zelo veliko zamisli, katere marmelade lahko vkuhamo v posameznih letnih časih, boste našli v nadvse uporabni knjigi Ive Dolenc z naslovom Marmelade, želeji in sadje v alkoholu.

Malinova marmelada

Sestavine: 1 kg malin, 1 kg sladkorja, sok polovice limone

Maline stresemo v posodo in jih zmeljemo v mešalniku. Nato dodamo malinov pire v posodo za kuhanje. Dodamo sladkor in limonov sok.

Pustimo vreti približno 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Marmelado kuhamo do želene gostote. Gostoto marmelade preskusimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko povlečemo s prstom skozi, se vmes naredi prazen prostor.

Marmelado vlijemo v prej ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami.

Rabarbarina marmelada s cimetom

Sestavine: 2 kg rabarbare brez listov, 2 kg sladkorja, 1 neškropljena limona, 4 jabolka, 2 žlici mletega cimeta

Rabarbarina

Zdaj si lahko na vrti nakopljemo tudi svež krompir, ki je odličen pečen, lahko pa naredimo iz njega tudi krompirjevo solato, potreseno s svežimi zelišči, nabodala ali pa krompirjeve žepke s slastno pehtranovo skuto.

Krompirjeva nabodala

Sestavine: 6–8 mladih krompirjev, 3 debelejše hrenovke, sol, poper, 100 g kraške pancete, olje, 3–4 čebule, 1 šopek sesekljanega peteršilja

Krompir operemo, zavremo in kuhamo toliko časa, da je že skoraj skuhan, potem pa odlijemo vodo in jih ohladimo. Lahko ga olupimo, če je mlad, pa pustimo kar neolupljenega.

Krompir in hrenovke narežemo na približno 1 cm debela kolesca in jih izmenično natikamo na nabodala za ražnjiče. Potresemo jih s soljo in poprom. Ražnjiče ovijemo s panceto in z vseh strani zlato rjavo opečemo na olju. Pečene shranimo na toplo. Čebulo narežemo na rezine in jo zlato rjavo zapečemo na olju ter potresemo po krompirjevih ražnjičih. Nazadnje ražnjiče okrasimo s sesekljanim peteršiljem.

Krompirjevi žepki s pehtranovo skuto

Sestavine: 2

Bolnik Ivan ima sladkorno bolezen ali diabetes že okoli trideset let. Kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in diabetologu ni opravljal redno. Ima kombinirano terapijo z inzulinom in tabletami za zniževanje krvnega sladkorja, ki pa jo je pogosto izpuščal, saj je imel kar nekaj težav s hipoglikemijo. Zadnji dve leti opaža težave z vidom – občasno se mu bliska v vidnem polju in poslabšal se mu je nočni vid. Opravil je pregled pri oftalmologu, ki je postavil diagnozo diabetična retinopatija (tj. očesna bolezen, povezana s sladkorno boleznijo). Pred mesecem dni je začel zdravljenje z laserjem.

Sladkorna bolezen je najpogostejša sistemska bolezen, ki prizadene oči, večinoma mrežnico in zlasti njene male žile ali kapilare. Prizadene tudi druge dele očesa, na primer roženico, ali pa povzroči nastanek sive mrene.

Poglavitni vzrok slepote

Diabetična retinopatija je poglavitni vzrok slepote pri odraslih osebah z diabetesom. Resnost te bolezni je odvisna od tipa diabetesa, njenega t

Grah, meta in bučke so čudovita trojica, ki se lepo poveže v kremni juhi. Bučke lahko napolnimo z mesnim nadevom in tako dobimo odlično glavno jed. In potem je tu še okusen in sočen kolač, eden tistih, pri katerih človek do zadnjega grižljaja ne more odkriti, kaj se v njem pravzaprav skriva. Še veliko slastnih receptov boste našli v knjigi Mojce Koman Buče in bučne jedi.

Bučkina juha z grahom in meto

Sestavine (za 4 osebe): 200–250 g graha, čebula, košček zelene, 500 g bučk (2 manjši bučki), maslo ali malo olja za praženje, 2 žlički, sol, poper po okusu, 1 l vode ali jušne osnove, 2 vejici sveže mete

Čebulo in zeleno narežemo na večje kose in jo na maslu ali olju na hitro popražimo v loncu. Medtem narežemo bučke na večje kose, jih dodamo v lonec na čebulo in pražimo dalje.

Potem stresemo v lonec grah, prilijemo pol litra vode ali jušne osnove, pokrijemo in zavremo. Ogenj zmanjšamo in odkrito kuhamo naprej, da se zelenjava zmehča.

Zdaj prilijemo v lonec preostalo vodo ali jušno osnovo,

Žar in raženj, pečenje pod peko, priprava hrane v kotličku, krušni peči in štedilniku. Toliko možnosti kuhanja in receptov za slastne jedi boste našli v knjigi Gregorja Podržaja Kuhajmo z ognjem: od povoženega piščanca na žaru, telečjih krač pod peko do čudovitega golaža v kotličku ali paelje, pa govejih reber v krušni peči, ossobuca, postrvi, dimljene na čaju, in jabolčnega štrudlja z breskvami. Izberite, poskusite in gotovo vas bo prevzelo avtorjevo navdušenje nad temi preprostimi, a odličnimi jedmi. Napisano z občutkom in ljubeznijo do dobre hrane.

Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči, so odlična jed. Mesarji nimajo vedno na zalogi tega kosa mesa, zato ga naročite kakšen dan prej. Potrebujete cel, čim daljši kos reber s potrebušino. Če sami niste vešči noža, prosite mesarja, naj vam zareže žep nad rebri. Pomembno je, da se ne naredi luknja, saj bi iz nje iztekal nadev.

Potrebujemo (za 8 oseb): lep kos svinjskih reber s flamom velikosti približno 40 × 60 cm, 6 jajc, štruco s

V vsakem letnem času lahko dodamo testeninam druge dodatke, sveže ali posušene začimbe, zelenjavo in meso. Lahko jih pripravimo v veliki skledi s preprosto solato ali lazanjo v pečici. Vsakič znova se jih razveselimo, zmeraj tako raznovrstnih in okusnih.

Špinačna lazanja

Sestavine: 200 g špinačnega (ali navadnega) testa za lazanje, 1 l bešamela, 100 g paradižnikovih pelatov, 500 g sveže špinače, 120 g mocarele, sesekljan česen, oljčno olje, 80 g naribanega parmezana, sol, mleti beli poper

V vreli vodi skuhamo liste špinačnega ali navadnega testa za lazanjo. Ko so kuhani, jih za nekaj minut potopimo v vodo in odcedimo. Odcejene zložimo na krpo.

V ponvi segrejemo oljčno olje in na njem prepražimo oprane špinačne liste s česnom, da ovenijo. Začinimo s soljo in poprom.

Dno nepregorne posode namažemo z bešamelom, nanj položimo plast testa, jo premažemo z bešamelom, potresemo s pelati in naribano mocarelo, prekrijemo s špinačo, znova namažemo z bešamelom, potresemo s parmezanom, in to ponovi

Konica bolečine

Noč je, in v njej vstajajo podobe: ljudi, ki so odšli, časa, ki je minil, življenja z zemljo in kmečkim delom, ki je odteklo. Branje je nekaj zares čarobnega, kadar je zgodba dobro napisana: Bojan Bizjak nas takoj zaprede v samo sredino pripovedi pripovedovalca, ki tke prejo spomina. Tako pred nami oživi življenje na nekdanji domači kmetiji, s prostori, predmeti, rožami na vrtu. Pa mamina podoba, podoba njenega življenja, garanja, vztrajanja, skozi katero presevajo pomisleki, občutki krivde, ker se je mati sama mučila z delom, razklanosti med domom iz otroštva in sedanjostjo. Subtilna zgodba, izpisana z roko pisca, ki dobro pozna človekovo dušo.

V. K.

Kramp

Noč pritlikavo ždi nad pobočjem. Luna, to belo mleko visokega poletja, se zliva čez senožet, zlatasto, ker je ni nihče pokosil. Prečim pot, ki je nekdaj peljala do stare sosede, tako same, tako v drugem času. Še jo vidim, kako sedi na leseni klopi, vrti prste in moli. Včasih ima pred seboj knjigo in umazane naočnike.

Gospa Barbara ima tridesetletnega sina, ki je bil zadnje leto zelo utrujen, z občasnimi bolečinami v trebuhu. Čutil je tudi bolečine v gležnjih in kolenih. Mati je pri njem opazila spremembo barve kože, ta je bila nekoliko temnejša. Ker so se težave stopnjevale, je obiskal svojega zdravnika, ki je opravil klinični pregled in osnovne laboratorijske preiskave. Te so pokazale blago slabokrvnost in povečane količine železa v krvi. Bolnik je bil napoten k internistom s sumom na bolezen hemokromatoza. Specialisti so bolezen tudi potrdili in začeli ustrezno zdravljenje. Gospo zanima, kakšna je prognoza te bolezni pri sinu.

Hemokromatoza je čezmerno in škodljivo kopičenje železa v telesu. Zgodnja diagnoza je pomembna, da se preprečijo poznejši hudi zapleti.

Petkrat pogostejša pri moških

Hemokromatoza je lahko primarna ali sekundarna. Primarna hemokromatoza je pogosta predvsem pri moških srednjih let, opozorilni znaki so močna utrujenost, zmanjšana spolna želja, izguba las, diabetes, povečana j

Mogočna poslopja domačije izdajajo, da je bila to že nekdaj trdna kmetija, kjer se ni živelo lahko, vendar se je s trdim delom lahko preživelo dobro. Gozd, reja živine in čebelarstvo, nekdaj pa še gostilna in turizem, s tem so se ukvarjali na domačiji gospodarji več kot 150 let. Danes gospodari na njej Štefan Inglič z ženo Marjeto, dohodek prinašata kmetiji les in mleko, njegova največja ljubezen pa je čebelarstvo. Tudi zdaj, ko sta za njim dve zares hudi leti, v katerih je ta dejavnost na njegovi kmetiji povsem zamrla.

Kmetija ima zares častitljivo starost, saj je bila najstarejša hiša na njej zgrajena leta 1636 in še danes nosi staro hišno ime Pri Jakuc, po enem od prednikov, ki se je imenoval Jakob. »Poleg gostilne smo se ukvarjali tudi s turizmom, imeli smo tujske sobe in kopališče na obrežju Sore,« se spominja gospodar Štefan Inglič. »Po drugi svetovni vojni je v Poljansko dolino prihajalo precej tujcev, na primer iz Anglije, Izraela, prej pa so hodili semkaj meščani iz Ljubljane

Pogosto so v ambulantah družinske medicine zdravniki pred dilemo, ali njihov bolnik potrebuje oskrbo v domu starejših občanov in kako ta predlog ustrezno predstaviti bolniku in njegovim svojcem, po drugi strani pa je pogost pritisk svojcev na ostarelega starša in njegovega zdravnika, naj sprejmeta odločitev o odhodu v institucionalno oskrbo, čeprav bi lahko bolnik ostal v domačem okolju.

Starejše osebe ne smemo poslati v domsko oskrbo brez skrbne zdravniške in psihološke ocene ter razmisleka o morebitnih neželenih učinkih rehabilitacije in oskrbe. Celo po sprejemu v dom starejših občanov je treba oceniti možnost, da bi se starostnik vrnil v domačo ali ambulantno oskrbo pri zdravniku družinske medicine. Pri bolniku je treba oceniti njegove fiziološke in funkcijske sposobnosti ter življenjske razmere v domačem okolju. Na podlagi te ocene lahko določimo stopnjo oskrbe.

Pri oceni naj bi sodelovala dva segmenta, zdravstveni in socialni. Strokovnjaki v skupini za oceno naj bi bili zdravnik,

Ne le v obsežnem proznem delu, kot je roman, tudi v njegovi miniaturni različici, kratki zgodbi, vladajo enake zakonitosti dobrega pisanja. Zato je pisanje kratke zgodbe po svoje zahtevno. V zgodbi, ki jo boste brali tokrat, boste videli, s kakšno živostjo avtorica Minka M. Likar izpisuje zgodbo o vodi, s katero je bilo pomembno povezano življenje na kmetiji, pa tudi poletne dogodivščine na domačem kopališču ob jezeru. Otroštvo ima svoj čar in je polno spominov, tudi na vroče poletne dni na domačiji. Pripovedovalka jih je z veliko občutka prelila v literarno zgodbo, ki nas kar ponese v podobe tedanjega življenja in veselja.

V. K.

Kopališče

Poletna vročina je še pripekala. Bil je avgust, že se je bližal veliki šmaren. Ozračje je bilo pregreto, a pri tleh je bilo soparno in zadušljivo vroče. Druge košnje skorajda ni bilo, pobrala jo je suša. Venelo je celo trdoživo leskovo grmovje po pustih obronkih in kobule lešnikov so nedozorele ležale ob presušenih koreninah. Lešnikov ne bo!

Kolarjev

Pripravljajte jo čim večkrat in na čim bolj različne načine: v narastkih, pečeno v pečici ali pa na primer v polpetah. Morda pečica v vročih dneh ni naj bolj idealna za pripravo hrane, vendar pa so jedi, narejene v njej, navadno preproste in jih pripravimo hitro.

Krompirjev narastek s tunino

Sestavine: 800 g krompirja, 500 g svežih špinačnih listov, 250 g tunine v olju, 80 g ementalca, 120 g paradižnika, origano, 4 dl jogurta, 4 jajca, mleti suhi česen, sol, poper, maslo za pekač

Neolupljen krompir skuhamo, odcedimo in ohladimo. Olupimo in grobo naribamo, začinimo s soljo in poprom. Špinačne liste operemo in blanširamo v vreli slani vodi. Takoj jih odcedimo in premestimo v večjo količino ledeno mrzle vode.

Nepregorno posodo namažemo z maslom, prekrijemo dno s polovico naribanega krompirja in potresemo z odcejeno špinačo. Čez špinačo porazdelimo odcejeno razdrobljeno tunino, prekrijemo z drugo polovico krompirja, zalijemo z zmesjo jogurta, jajc, mletega suhega česna, soli in popra. Po v

Pozimi vas bo okus sivkinih cvetov spomnil na sončno poletje. Zato posušite cvetove sivke in jih shranite v škatlo za peko.

Rižota s sivko in limono

Sestavine: 600 ml zelenjavne osnove, 300 g riža za rižote, sok in lupinica ene biolimone, 1 rumena čebula, 1 žlička posušenih sivkinih cvetov, maslo, naribani parmezan

Čebulo na drobno nasekljamo in jo rahlo podušimo na maslu. Dodamo riž in ga pražimo 3 do 4 minute, potem dodamo cvetove sivke in limonov sok. Med mešanjem naj izpareva približno minuto, nato dodamo zajemalko vroče juhe in znova premešamo. Riž kuhamo in mu vsakič, ko juha povre, dodamo novo zajemalko. Občasno premešamo, da se riž ne prime dna. Ko je rižota skuhana, dodamo naribano limonovo lupinico in parmezan.

Provansalski piškoti

Sestavine: 200 g masla, 350 g moke, 120 g sladkorja, 1 jajce, 2 žlici posušenih sivkinih cvetov

Na koščke narezano mrzlo maslo in moko ugnetemo v testo. Dodamo sladkor in jajce, in ko postane testo gladko, dodamo cvetove sivke. Testo položimo na pa

»Če zabavo za svoj rojstni dan organiziramo doma,« svetuje Mirjam Grilc v nadvse uporabni knjigi Praznične mize – pogrinjki in jedi, »izhajamo iz tega, kar je všeč nam, in ker se dobro poznamo, bomo zagotovo pripravili kolikor je mogoče popolno praznovanje. Če slavi kdo drug iz družine, se prilagodimo njegovim željam.«

Odraslim veliko pomeni, da je ta dan okrog nas veliko cvetja in da so jedi in pijača skrbno izbrani, otroci pa namesto rož raje vidijo balone. Zelo jih razveselimo na primer z domačim borovničevim sladoledom v kornetu, ki ga pojedo stoje med igro.

Praznovanje za domačo mizo ima prednost, čeprav zahteva priprava kar nekaj truda in časa. Doma se dobro počutimo, vemo, kakšne možnosti imamo, in tako glede na goste primerno zastavimo zabavo. Število gostov je izhodišče za razmislek o jedeh in okrasitvi mize. Uporabimo cvetje, sveče, trakove in okrasne prte.

Poletni čas je primeren, da postrežemo iz posode živih barv, ki bo na prostem poudarila veseli dogodek in razpoloženje.

Gospa Irena je zelo zaskrbljena, saj se je njen brat poškodoval v nesreči z motorjem. Zaradi poškodbe hrbtenjače je po dveh mesecih bivanja v bolnišnici in operativnem posegu prestavljen v rehabilitacijski center na nadaljnjo obravnavo. Še vedno ni zmožen hoditi. To je stanje paraplegije. Zanima jo, kaj lahko pričakujemo v naprej oziroma kakšna je lahko prognoza takšne poškodbe. Poškodbe hrbtenjače so ene izmed najtežjih poškodb, saj lahko povzročijo smrt poškodovanca ali pa hudo invalidnost. Pri poškodbah hrbtenjače mora zdravljenje in rehabilitacijo opravljati specializirano osebje.

Težave, ki izhajajo iz poškodbe hrbtenjače, so pogosto mnogostranske in trajne, zdravljenje je težavno. Zdravljenje zahteva strokovnost in individualno načrtovanje. Paraplegija in tetraplegija sta očitna znaka, ki kažeta na poškodbo hrbtenjače, vendar pa tudi manj resni znaki nevrološkega primanjkljaja s pridruženo bolečino v hrbtu ali vratu niso zanemarljivi in pomisliti je treba na okvaro hrbtenjače. Ži

Tako se mora prvoosebna pripovedovalka soočiti s trenutkom, ko se izkaže, da bodo opustili breg, del sveta njihove kmetije, na katerega so vezani njeni najzgodnejši otroški spomini. Avtorica dobro ustvari strukturo zgodbe tako, da s prizori iz pripovedovalkinega življenja, vezanimi na domači breg, utemelji svojo bolečino ob izgubi dela sveta. Kajti to je svet njenega otroštva, je del njenega življenja.

Bolečina izgube
Zgodba Štefke Bohar govori o tem, da se v življenju nenehoma poslavljamo: gibalo v njem so spremembe, in te prinašajo tudi slovo. Tako se mora prvoosebna pripovedovalka soočiti s trenutkom, ko se izkaže, da bodo opustili breg, del sveta njihove kmetije, na katerega so vezani njeni najzgodnejši otroški spomini. Avtorica dobro ustvari strukturo zgodbe tako, da s prizori iz pripovedovalkinega življenja, vezanimi na domači breg, utemelji svojo bolečino ob izgubi dela sveta. Kajti to je svet njenega otroštva, je del njenega življenja.
V. K.

Izgubljeni svet
Večerilo se je. Topel j

Zulejka Javeršek živi s partnerjem in otrokoma na ekološki kmetiji na Koroškem. Leta 2009 je začela pisati blog Uglašena kuhinja, ki je kmalu dobil veliko bralcev. Z njim želi usmeriti pozornost na uglaševanje z naravo, to pomeni, da v svoji kuhinji uporabljamo lokalno pridelane sestavine, če je mogoče, da jih pridelamo sami in da so sezonske. Iz njenih izbranih receptov v knjigi #sladice – najboljše sladice slovenskih blogerjev smo izbrali dva sveža poletna.

Presna torta s pinjolami in jagodičjem

Recept je za manjši tortni model premera (20–24 cm)

Sestavine: za tortno dno: 236–250 ml mletih mandljev, pol skodelice namočenih datljev in ena suha figa, ščep soli

za kremo: 50 g pinjol, 1 skodelica in pol indijskih oreščkov, sok dveh limon, 1 zvrhana žlica kokosove maščobe, 5 žlic agavinega sirupa (po okusu lahko dodate več), naribana lupinica ene biolimone, ščep vanilje, voda (po potrebi)

za nadev: 100 g malin, 100 g borovnic, 200 g jagod, malo agavinega sirupa (po potrebi)

za okras: neka

Poleg bolj klasične rabarbarine marmelade s pomarančami in limonami ter borovničevega džema vas bo zagotovo presenetila marelična marmelada z nežnim okusom sivke. Vsakič je vredno poskusiti kaj novega!

Marelična marmelada s sivko

Sestavine: 1 kg marelic, 1/2 kg sladkorja, lupinica in sok 1 limone, 2 vejici sivke, žlička vaniljeve paste

Marelice umijemo in jim odstranimo pečke. Iztisnemo sok limone. Marelice damo skupaj s sladkorjem, limonovim sokom, nastrgano limonovo lupinico in vaniljevo pasto v stekleno skledo, jo damo v hladilnik in pustimo v njem 6 ur, da se okusi prepojijo, vsake toliko časa marelice premešamo.

Po šestih urah pretresemo marelice z dodatki v lonec in jih ne zmernem ognju kuhamo približno pol ure. Medtem steriliziramo kozarce.

Ko postane marmelada dovolj gosta – to ugotovimo s preskusom, navedenem v pripravi rabarbarove marmelade – jo na hitro zmeljemo v mešalniku, potem jih dodamo cvetove sivke in jih previdno umešamo. Še vročo marmelado napolnimo v kozarce, jih o