Fotokopija vabila za prevzem stanovanja Stanovanje pomeni zame prelomnico v mojem življenju, s katero se mi je zgodila zasebnost in dostojanstvo, vse tisto, kar je za vsakogar samoumevno. Večino življenja sem zaradi invalidnosti preživela v instituciji. A moja vizija življenja je bila vedno živeti izven institucije. Življenjske razmere, v katerih sem bivala, so me omejevale pri najosnovnejših življenjskih funkcijah. V instituciji smo ljudje razčlovečeni, saj nam je odvzeta vsakršna zasebnost in dostojanstvo. Človek kot posameznik ima v instituciji tudi pri najosnovnejših stvareh zelo malo vpliva na svoje življenje. Z bivanjem v instituciji je zapečatena človeška prihodnost, kar zame osebno pomeni vegetiranje in osebnostno smrt, tam ni perspektivnega življenja. Zagotavljanje enakih možnosti, ki naj bi vključevalo in upoštevalo ustavne pravice posameznikov, je namreč ustavna kategorija, ki je še tako prefinjeno zastavljen sistem ter human odnos v institucijah (sicer to ni) ne more nado