Štetje po holocenu

Članek

Štetje po holocenu

Objavljeno May 21, 2023

Deljenje zgodovine na čas pred našim štetjem in čas našega štetja je neumnost. Okoli leta 1 po tem štetju se ni zgodilo nič pretresljivega. To leto je 525 let kasneje za začetek štetja predlagal vzhodno-rimsko-cesarski menih Dionysius Exiguus, ne da bi svoj predlog kakorkoli utemeljil. Omejeno se je Dionysiusovo štetje začelo uporabljati tri stoletja kasneje, se nato zlagoma širilo po Evropi, med kristjani, v evropskih kolonijah, v znanosti in je zdaj v veljavi skoraj povsod …

… ter šolarjem, zgodovinarjem in vsem, ki nas zanima preteklost, povzroča težave. Čas pred našim štetjem se šteje nazaj, čemur naše razmišljanje težko sledi. Za vse živo uporabljamo številke od manjših proti večjim, le življenja trapastih starih Grkov in Rimljanov odmerjamo nazaj. Pa še to ne vseh Rimljanov: čas vojn, ki so končale republiko in začele cesarstvo, se šteje nazaj, čas cesarjev (z izjemo prvega) pa naprej – in to brez leta 0. Zgodovinarji in pisci učbenikov ob letnicah radi uporabljajo še stoletja ali tisočletja, ko naj bi se nekaj dogajalo, za nameček pa nam tu in tam postrežejo s podatkom, pred koliko leti je to bilo.

»18. dinastiji egiptovskih faraonov, ki je trajala od 1549-1292, sledi 19. dinastija, ki je trajala od 1292-1189. Ramzes II (1303-1213), ki je dočakal 90 let, je prestol zavzel pred 3301. letom, leta 1279, in je vladal do svoje smrti, torej večino 13. stoletja pred našim štetjem …« Kaj naj naši možgani počnejo s tem? Si je tako nametane podatke sploh možno zložiti v smiselno zaporedje dogodkov? … In tako pride do tega, da je večini šolanih ljudi povsem vseeno, ali so bile piramide v Gizi zgrajene pred 4500 leti ali leta 4500 pred našim štetjem; v 3. tisočletju pred našim štetjem ali pred 3 tisočletji. V glavnem daleč nazaj, ko je čas tekel bolj počasi in nekaj tisočletij gor ali dol ni nič takega …

Da bi to zmedo spravili v red, bi morali v »naše štetje« spraviti vso zgodovino. Najti bi morali trenutek, ko se je zgodilo nekaj pomembnega za svet, čemur so sledili razmah kmetijstva, gradnja mest, vlačenje in zlaganje večtonskih kamnov, sužnjelastništvo ter seveda pisava.

Ta trenutek obstaja. Vse našteto se je namreč zgodilo v holocenu. Holocen sicer nima rojstnega dneva, ima pa rojstno leto, ki se je z nenadnimi spremembami vzorcev potačlalo v geološki arhiv zemeljske skorje. Takrat, leta 9701 pred našim štetjem, se je uradno končal zadnji šus zadnje ledene dobe. Holocen je letos star častitljivih 11.723 let. Če leto njegovega začetka označimo kot leto 0, lahko v holocensko štetje lepo po vrsti zložimo vse dogodke, ki so jim zgodovinarji nadeli letnice.

Večina prazgodovine sicer še vedno ostane v času »pred našim štetjem«, a te izkopaninoslovci že doslej niso vklepali v letnice, temveč so jo trpali v ograde tisočletij pred sedanjostjo. Zgodovina pa je vezana na pisavo, ker se ukvarja zgolj s pisnimi viri. Zaenkrat ne dopušča možnosti, da so Neandertalcem pike in črte, s katerimi so krasili jamske slikarije, morda služile kot čtivo. Vse pisave, ki jih priznava, so nastale v holocenu.

Kako se torej razporedijo pomembni zgodovinski dogodki, če jih nanizamo v holocensko štetje? Za začetek prevedimo vanj tisto spakedranko o Egiptu in Ramzesu: »18. dinastiji egiptovskih faraonov, ki je trajala od 8152-8409, sledi 19. dinastija, ki je trajala od 8409-8512. Ramzes II (8398-8488), ki je dočakal 90 let, je prestol zavzel pred 3301. letom, leta 8422, in je vladal do svoje smrti, torej večino 85. stoletja …« Izgleda bolje, kajne? … In tako pridemo do tega, da so bile piramide v Gizi zgrajene v 72. stoletju, torej med leti 7100 in 7200, pred približno 4500 leti.

Zdaj pa še vse ostalo!

Nekaj civilizacijsko pomembnih reči se je zgodilo pred holocenskim štetjem (pr. h.), na primer žganje gline in stalna naselja. Tudi pivo smo začeli piti in plesati z volkovi vsaj kakšnih 3000 let pred koncem ledene dobe. Naslednje živali, ki smo jim krulili pijanske pesmi, so bile ovce, mačke in koze tekom 2. tisočletja, svinje in krave v 3., kokoši v 4. in konji v začetku 7.. Smo pa že stoletja pr. h. rižu gradili terase. V 1. tisočletju smo ukrotili tudi kup rastlin, med drugim dvozrno pšenico, fige, lan in grah, da smo imeli med pitjem in trebljenjem uši pri roki kaj za prigrizniti. Zibelke kmetijstva so Kitajska (pr. h.), Rodovitni polmesec in Papua Nova Gvineja (1. tisočletje), dolina reke Ind (3. tisočletje), Sahel, Mehika in SZ Južna Amerika (8. tisočletje) in V Severna Amerika (9. tisočletje).

Prvi dokaz, da se je pijanim dvonogim opicam resnično utrgalo, je Göbekli Tepe. Čas bi lahko začeli šteti tudi od prvega tam postavljenega kamna. Tam se je namreč okoli leta 200 začelo naše neumorno izročilo lomljenja, vlačenja, klesanja in zlaganja večtonskih kamnov v zgradbe, ki niso namenjene bivanju. Njegovi graditelji so ga zdržema dopolnjevali celih 1500 let in se dokončno upehali šele leta 1700. Çatalhöyük, najstarejše mesto, namenjeno bivanju, so zgradili šele 500 let kasneje, pa še to predvsem iz blata. Vasice so sicer postavljali že tisočletja pr. h..

Leta 3375 se je 'stari vek' holocena končal. Naši predniki so doživeli izrazito ohladitev in več stoletno sušo, ki je vplivala na dotlej udomačene živali in rastline, način življenja in vedenja. Očitno se jim je takrat dokončno utrgalo, kajti v naslednjem veku, v 'srednjem veku' holocena (3375-7450), so začeli ustvarjati civilizacije – kulture, ki so jih širili z ostrim bronom in uveljavljali z birokracijo. Kovine so začeli taliti konec 5. tisočletja. Takrat se je uradno končala kamena in začela bakrena doba, ki je zlagoma prešla v bronasto (5050-8500). Prva država, Uruk v Mezopotamiji, je nastala po letu 5500. Sledila sta ji Egipt (6200-) in Ind (6400-). Če ljudje že niso gradili civilizacij, pa so vsaj marljivo vlekli, klesali in zlagali kamne; v tem času je nastajal Stonehenge (6600-7500) … Prvi so pisavo za obvladovanje množic uporabljali Sumerci (6400-). Sto let kasneje so na enako zamisel prišli tudi Egipčani.

Morda bi te pisave uporabljali še danes, če ne bi leta 7450 prišlo do hude 200-letne suše, ki je zapečatila usodo vseh tedanjih pismenih civilizacij, spremenila razvoj polpismenih kultur in zaznamovala življenje nepismenih družb. Začel se je 'novi vek' holocena, v katerem so se zgodili 'naši' stari, srednji in novi vek, torej večina nam znane in bližnje zgodovine.

Mogočni Egipt, ki je tik pred tem zložil kupe velikih kamnov na svoje najveličastnejše piramide, si je opomogel že leta 7567, ko se je začelo srednje kraljestvo. Kitajci so prvo dinastijo za vrat dobili okoli leta 7600. Mikene so bile civilizacija od 7950-8650.

Trojanska vojna se je najbrž odvijala med letoma 8507 in 8517, Homer pa jo je upesnil kakšnih 400 let kasneje. Bila je eno zadnjih dejanj bronaste dobe v Sredozemlju, ki jo je zaključil še en civilizacijski zlom (8500). Sledil je starogrški mračni vek (8650-8950), temu pa nam znana Antična Grčija z zlato dobo Aten (9221-9297), ko se je zgodilo bolj ali manj vse, s čemer so nam v šolah trpali glave, razen Velikega Aleksandra (9345-9378). Stari Rim je nastal leta 8548. Kraljestvo je bil do leta 9192, republika do 9674 in cesarstvo do 11153.

Hinduizem se je oblikoval med letoma 8900 in 9500, budizem pa med 9100 in 9200. Judovska Biblija je nastajala med letoma 8500 in 9600, Nova zaveza od 9750-10067, Koran pa od 10310-10332. Krščanstvo je postalo uradna vera Rimskega cesarstva leta 10080.

Sledila sta še dva civilizacijska zloma: vulkanski zimi (10236) je sledila Justinijanova kuga (10241), in začel se je srednji vek. Trajal je do velike lakote (11015) in Črne smrti (11046), ko se je začel čas razsajanja Zahodne civilizacije, ki ga lahko konča le res hudo razsajanje narave …

… Na primer konec holocena in vseh njegovih štetij …

Dosedanje kolumne Gregorja Hrovatina po poglavjih

POGLAVJA

DIKTATURA VEČINE (28): Narodnozabavna telenovela (4);

GOSPODARSTVO: Domače (8), Svetovno (17), Delovni čas (11), Gospodarska rast (8);

LJUDJE S POSEBNIMI IZZIVI: Oni (11), Ljudje okoli njih (16);

MODROVANJE (26): Koronavirus (8);

NASILJE (6): Spolno (19), Družbeno (31), Službeno (5), Vojna (21);

NEDELUJOČA DRUŽBA (32);

NEPREMOSTLJIVE RAZLIKE (24): Vera (26);

ŠPORT (9);

UMETNOST (17): Glasba (3), Književnost (15), Uprizoritve (3), Presoje ustvarjalcev in umetniških del (23), Kratke zgodbe (10);