Članek
Jedrska elektrarna, potresno nevarna in finančno nevzdržna

Jedrska elektrarna, potresno nevarna in finančno nevzdržna

Objavljeno Jan 10, 2021

V mesecu marcu in decembru 2020 je Hrvaško stresla serija močnih potresov, ki so povzročili veliko gmotno škodo in na žalost tudi smrtne žrtve. Najhujši potresni sunki so prizadeli Zagreb (meseca marca) in Petrinjo (decembra). Vsega 40 km zračne razdalje od Zagreba in 80 km od Petrinje leži jedrska elektrarna Krško. Neizpodbitno dejstvo je, da ta elektrarna stoji na izjemno nevarnem potresnem območju. Katastrofa, ki bi jo lahko povzročil močan potres, bi bila za Slovenijo v marsičem lahko usodna. Če ste gledali izjemno serijo Černobil, potem vam je to več kot jasno, pa naj strokovnjaki še tako »prepričljivo« trdijo nasprotno. Zdaj pa naj bi v Sloveniji gradili še drugi blok jedrske elektrarne in to za velikanske vsote denarja. Bo kapital znova zmagal nad ljudmi in okoljem?


Focusu, društvu za sonaraven razvoj, so že v mesecu marcu 2020 opozorili, da »ne glede na to, kako nekateri obračajo dejstva in brezskrbno govorijo o varnosti elektrarne, je jedrska elektrarna Krško najbolj od vseh v Evropi podvržena potresom. Izbira lokacije v Sloveniji je bila čisto politične narave in tako že od začetka neprimerna in zelo nevarna, saj ni upoštevala potresne varnosti.« Prav tako so v društvu kasneje, v prispevku OD TEŠ 6 DO NEK 2: od slabe do slabe ideje, opozorili tudi »na mnenje francoskega inštituta za jedrsko in sevalno varnost iz leta 2013. Ta priznana strokovna avtoriteta je pristojne v Neku opozorila, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo jedrske elektrarne, ker je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna. To opozorilo je le eno izmed mnogih, ki jih vse bolj očitna politična promocija gradnje nove jedrske elektrarne v Krškem zamolči.«

Če pride še do hujšega potresa (in globoko upamo, da ne), bi lahko prišlo do večjih radioaktivnih izpustov v okolje. Dovolj bi bila že poškodba bazenov za iztrošeno gorivo, kar se je na primer zgodilo leta 2011 pri nesreči v jedrski elektrarni Fukušima. Kot pravijo v jedrski elektrarni Krško, se jedrski odpadki skladiščijo v sami elektrarni: »V bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo v NEK je bilo ob koncu leta 2019 shranjenih 1320 izrabljenih gorivnih elementov. Skupna masa izrabljenega goriva je bila 512,9 ton.« Samo zamislimo si lahko, kaj bi že samo poškodba na teh začasnih bazenih pomenila za zdravje ljudi, za pridelavo hrane, za turizem itd. Je res vredno tvegati? In vse to zaradi zaslužkov nekaterih, kajti pri jedrski elektrarn gre vedno za res velike posle.

Ocenjeni stroški novega jedrskega bloka krške elektrarne znašajo od 3,5 do 5 milijard evrov, kar je približno za tri in pol TEŠ 6. Treba se je zavedati, da so jedrske elektrarne pravi »sesalniki« denarja. Poglejmo si le dva primera. Tretji blok finske jedrske elektrarne Olkiluoto, ki so jo začeli graditi leta 2005, je bil ocenjen na 3 milijarde evrov, celotni stroški še nedelujočega bloka pa naj bi na koncu dosegli približno 11 milijard evrov. In ravno pred dnevi, 10. decembra 2020, je na starem bloku te elektrarne prišlo do »povišanega sevanja«.

Stroški za tretji blok francoske jedrske elektrarne Flamanville, ki so ga začeli graditi leta 2007 za 3,3 milijarde evrov, naj bi na koncu znašali neverjetnih 19,1 milijarde evrov. Bomo res zmogli takšen finančni zalogaj? Ne pravimo, da bo tako, a ni nemogoče. In proti takšnemu morebitnemu scenariju je še naša »veličastna« naložba v prosluli TEŠ 6 pravi »palček«, saj je iz načrtovanih 655 milijonov evrov cena narasla na »samo« 1,41 milijarde evrov.

Smo našo prihodnost, ki jo nedvomno lahko ogrozi močan potres v bližini jedrske elektrarne Krško, res pripravljeni zakockati za (kratkoročne) dobičke, ki jih bodo nekateri pospravili v svoje žepe? Na dolgi rok pa bomo itak izgubili vsi. Morda smo imeli tokrat »potresno« srečo, kaj pa prihodnjič?

 

#Kolumne #Rok-kralj