Članek
Manifest ne-antropocentrizma

Manifest ne-antropocentrizma

Objavljeno Jul 08, 2020

1. Vsa živa bitja smo enakovredna. Živali ne jemo, razen če je to nujno.

2. Vsako živo bitje ima pravico bivati v svojem naravnem življenjskem okolju na naraven način.

3. Domače živali in kulturne rastline imajo pravico do prilagoditev tega okolja.

4. Ni monokultur. Domače živali in kulturne rastline tvorijo pestre ekosisteme.

5. Moramo jih oskrbovati. Lahko se z njimi družimo, jih lovimo (če je nujno), sadimo in nabiramo. Poskusov ni.

6. V okolja za prosto živeče živali in rastline se ne vmešavamo.

7. Ljudje se smemo gibati po poteh, ne pa posegati v naravna okolja.

7. Meje med okolji so naravne. Ograje so okoli območij za ljudi.

8. Ljudje nismo gospodarji narave.

9. Ljudje imamo pravico bivati v svojem naravnem okolju.

10. Ljudje ne povzročamo nepotrebne stiske pri drugih živih bitjih.


o

Razlaga

1. Vsa živa bitja smo enakovredna. Ljudje moramo biti do vseh spoštljivi in sočutni. Če znanost dokaže, da hrana živalskega izvora za ljudi ni nujna, jo opustimo. Sicer jo uporabljamo v količinah, ki so nujne.

2. Vsako živo bitje ima pravico bivati v naravnem življenjskem okolju, kakršnemu je prilagojeno: se prosto gibati, prehranjevati, družiti in razmnoževati. Omejevanje gibanja, nadevanje vezi in okovov, označevanje, razstavljanje, uporaba za prenašanje in druga dela so prepovedani. Nadzorovane izjeme so terapevtsko in reševalno delo ter iskanje mamil, dokler in kolikor žival to želi početi.

3. Bitja, ki so zaradi vzreje in oskrbe (domače živali) ali vzgoje in obdelave (kulturne rastline) nezmožne preživeti v naravnem življenjskem okolju svojih prednikov, imajo pravico do najustreznejših prilagoditev tega okolja. To velja tudi za hišne ljubljenčke, lončnice in glive. Vzrejo živali in vzgojo rastlin opustimo.

4. V tako prilagojenih življenjskih okoljih moramo stremeti k čim večji pestrosti vrst, ki skupaj tvorijo čimbolj zaključene ekosisteme, v katere je potrebno ljudem čimmanj posegati.

5. V tako prilagojenih življenjskih okoljih so pooblaščene osebe dolžne izvajati nujne prilagoditve: gradnjo zavetišč za živali, hranjenje, čiščenje, zdravljenje, oskrbo poškodb, namakanje, gnojenje in škropljenje z naravnimi sredstvi. Druženje s hišnimi ljubljenčki je dovoljeno na temu namenjenih območjih, kamor živali pridejo ali ne pridejo same. Osebe z dovoljenjem smejo loviti živali (če je to nujno) ter saditi in nabirati rastline za hrano, zdravila, usnje, vlakna in gradbeni material. Vznemirjanje in povzročanje trpljenja mora biti čim manjše in čim krajše. Poskuse na živih bitjih opustimo.

6. Naravna življenjska okolja za prosto živeče živali in rastline so natančno določena in označena, dovolj obsežna in čimbolj medsebojno povezana. Pooblaščene osebe v njih opravljajo znanstvena opazovanja brez vmešavanja in jih varujejo pred nedovoljenimi posegi ljudi. Prosto živečih živali in rastlin ne selimo. Prosto živečih živali ne lovimo, ne uspavamo, ne označujemo in ne opremljamo s sledilnimi napravami. Pustimo jih pri miru.

7. Ljudje se smemo na lastno odgovornost gibati po označenih poteh v naravnih in prilagojenih življenjskih okoljih, ne smemo pa v njih graditi, se naseljevati, razkopavati, preurejati, odlagati odpadkov, motiti živali, uničevati rastja, brez dovoljenja loviti, pridelovati ali nabirati, ali vanja kako drugače posegati.

7. Meje med naravnimi življenjskimi okolji, prilagojenimi življenjskimi okolji in človeškimi naselji so čimbolj naravne: vode, strmine, žive meje in zidovi iz neobdelanih kamnov. Ograje so po potrebi neposredno ob cestah, okoli industrijskih okolij, naselij in posameznih posesti.

8. Ljudje nismo gospodarji narave. Drug drugega moramo vzgajati, da smo njen del, in se usmerjati, da temu primerno ravnamo.

9. Ljudje imamo pravico bivati v svojem naravnem okolju: s čistim zrakom, zemljo in vodo; s svežo, naravno in nepredelano hrano iz bližnje okolice, ter po želji z obiljem raznolikih rastlin in živali v neposredni bližini doma. Drug drugemu ne povzročamo nepotrebnega trpljenja.

10. Ljudje lahko živimo, kakor želimo, dokler škodo za druga živa bitja prizadevno zmanjšamo na najmanjšo možno mero. Bolj kot smo raznoliki, bolj čudovita in čudežna so naša srečevanja.

#Kolumne #Gregor-hrovatin