Epidemija koronavirusa bo privedla do "globalne recesije v obsegu, ki ga doslej še nismo doživeli", vendar bo človeštvu sčasoma omogočila ponastavitev (reset) vrednot, pravi napovedovalka trendov Li Edelkoort za revijo Dezeen. Dejala je, da virus povzroča "karanteno potrošnje", kar bo imelo globoke kulturne in ekonomske posledice.

"Zdi se, da množično vstopamo v karanteno potrošnje, s katero se bomo naučili, kako biti srečni samo s preprosto obleko, znova bomo odkrili stare priljubljene stvari, ki jih imamo v lasti, prebrali pozabljeno knjigo in sami pripravili vso hrano, da si bomo lahko naredili življenje lepše," je dejala ga. Edelkoort. Virus je tudi pokazal, kako motnje v ekonomskem sistemu prinašajo okoljske koristi na širši ravni, kar so nam pokazale satelitske slike nad Kitajsko (Forbes).

Z Li Edelkoort se lahko samo strinjamo. Povratek v prejšnje stanje, ko smo živeli samozadovoljno potrošniško življenje ne bo več mogoč. Ekonomski zlom, ki se naglo približuje, bo dobesedno pometel z nekaterimi ekonomskimi oziroma finančnimi institucijami, ki imajo velikanski in zelo škodljiv vpliv na današnji svet (na našo materialno blaginjo in vrednote), kot so na primer borze vrednostnih papirjev, valut in dobrin.

Borze so največje zlo današnjega časa, središče skrajnega pohlepa in sebičnosti, saj je glavni namen njihovega delovanja špekuliranje in ne trgovanje. Na borzah se z najpomembnejšimi planetarnimi dobrinami špekulira zgolj z namenom pridobivanja visokih dobičkov. To povzroča velikanska cenovna nihanja, ki prizadenejo celotne države, seveda še zlasti najrevnejše. Posledice špekuliranja so neposredne in zelo hude: revščina, lakota, brezposelnost, migracije, uničeno okolje, družbeni konflikti in vojne.

A ker borze za svojo rast potrebujejo gospodarsko rast, ki jo še zlasti spodbuja (naše) potrošništvo, je zdaj ta proces ustavila karantena potrošnje. Zato se je (potrošniški in finančni) svet ustavil. In to je bilo nujno, kajti če bomo nadaljevali po zdajšnji poti, bomo uničili svet in s tem tudi sami sebe. Zdaj, ko se je svet dobesedno ustavil (karantena potrošnje), imamo izjemno priložnost, da ekonomski sistem po(na)stavimo na nove temelje.

Li Edelkoort predlaga številne spremembe: vzpostavitev novih pravil in predpisov, večji poudarek manjšim proizvodnim oblikam, vsako leto za dva meseca ustaviti vsa proizvodna podjetja, vzpostaviti trgovino po načelu "dobrina za dobrino" (barter), več poudarka lokalnim kmetijskim tržnicam, uličnim dogodkom itd.

Ponastavitev (reset) ekonomskega sistema

Boleča lekcija, ki jo preživljamo, nas lahko nauči, da živimo počasneje, da manj trošimo in da postanemo bolj sočutni ter solidarni. A ne samo do sosedov in do sodržavljanov, temveč tudi do vseh tistih Zemljanov, ki že dolgo trpijo in doživljajo še veliko večje stiske, kot jih zdaj mi. V resnici ostati doma in se odpovedati nakupovanjem, lokalom, kinu, potovanjem in podobnim stvarem ni nič v primerjavi z vsakdanjim trpljenjem stotin milijonov ljudi po svetu, ki životarijo in umirajo zaradi pomanjkanja najosnovnejših dobrin in pogosto tudi strahovitega nasilja.

Začnimo torej znova - ponastavimo (ekonomski) sistem. Postanimo solidarni, sodelujmo, delimo dobrine; začnimo ponovno ceniti in nagrajevati delo za skupnost. A to spet ne velja samo za posameznike, temveč tudi za države. Ključ za prihodnost sveta je v rokah politikov in ekonomistov, ki so na čelu držav oziroma vlad ter pomembnih mednarodnih institucij. Ti imajo v rokah "škarje in platno" za jutrišnji svet. Naša naloga pa je, da od njih zahtevamo spremembe v pravo smer, ne pa povratek v staro družbo potrošništva in špekuliranja, ki nas vodi proti prepadu.

Priporočljivo branje: Predlog za globalno delitev dobrin